Ravni raziskovanja literature: nacionalne, povezane, primerjalne in svetovne književnosti

Maro Kalantzopoulou

Povzetek

Članek obravnava načine, na katere je literarna veda konceptualizirala razmerja med različnimi literarnimi kulturami, in razišče poteze nekaterih nacionalnih, nadnacionalnih, t. i. povezanih (croisées), primerjalnih in svetovnih književnosti. Medtem ko so bili primerjalni pristopi dolgo časa osredotočeni na zahodne vplive na različne literarne kulture, so novi pristopi opozorili na problematiko hegemonije, povezano s starimi pristopi, in predlagali alternativne, dekolonizirane metode interpretiranja literatur periferije. Obenem so specifični zgodovinski procesi prispevali k temu, da so bile nekatere literature še zmerom obravnavane na nacionalni ravni, druge pa že kot del različnih nadnacionalnih medliterarnih omrežij. Pojem medliterarne skupnosti lahko povežemo s konceptom povezanih zgodovin, kjer osrednje razmerje ni vpliv, ampak preplet. Nadaljnji razvoj družboslovja in humanistike pa tudi zunajliterarni zgodovinski in politični procesi so pripomogli k uveljavitvi proučevanja različnih literatur periferije, ki jih ne povezuje neposredni stik, temveč posredna, strukturna razmerja, kakršna obravnava primerjalno zgodovinopisje. Tovrstna ne-relacijska primerjalna književnost se lahko osredotoči na manifestacije univerzalnih teženj ali na analogije z zunajliterarnimi zgodovinskimi procesi. Tovrstna ne-relacijska perspektiva lahko naposled proučuje literature, ki so posredno povezane na sistemski ravni svetovne literature, in sicer z razmerji, kakršna vladajo med centri in periferijami svetovnega-sistema.

Ključne besede

primerjalna književnost; svetovna književnost; nacionalne književnosti; povezane književnosti; svetovni sistem; kulturna identiteta; nadnacionalnost

Celotno besedilo:

PDF (English)

Literatura

Barac, Antun. A History of Yugoslav Literature. Belgrade: Committee for Foreign Cultural Relations of Yugoslavia, 1955.

Bernheimer, Charles, et al. “The Bernheimer Report, 1993.” Comparative Literature in the Age of Multiculturalism. Ed. Charles Bernheimer. Baltimore: The Johns Hopkins University Press, 1995. 39–48.

Bhabha, Homi. The Location of Culture. London: Routledge, 1994.

Braudel, Fernand. Afterthoughts on Material Civilization and Capitalism. Trans. Patricia Ranum. Baltimore: The Johns Hopkins University Press, 1977.

Cândido, Antônio. A educação pela noite e outros ensaios. São Paulo: Atica, 1989.

Casanova, Pascale. La république mondiale des lettres. Paris: Seuil, 1999.

Castellan, Georges, and Marie Vrinat-Nikolov. Histoire de la Bulgarie : au pays des roses. Brest: Ameline, 2007.

Cornejo Polar, Antonio. Escribir en el aire. Ensayo sobre la heterogeneidad socio-cultural en las literaturas andinas. Lima: Latinoamericana Editores, 2003.

Coutinho, Eduardo. Literatura comparada na América Latina. Ensaios. Rio de Janeiro: Editora da Universidade do Estado do Rio de Janeiro, 2003.

Dimaras, C. T. A History of Modern Greek Literature. Albany: The SUNY Press, 1972.

Ďurišin, Dionýz. Theory of Literary Comparatistics. Bratislava: Veda, 1984.

Elsie, Robert. History of Albanian Literature. New York: Columbia University Press, 1995.

García Canclini, Nestor. Culturas híbridas. Estrategias para entrar y salir de la modernidad. Mexico: Grijalbo, 1989.

Glissant, Édouard. Introduction à une poétique du divers. Paris: Gallimard, 1995.

Goethe, Johann Wolfgang von. Conversations with Eckermann. Trans. John Oxenford; ed. J. K. Morehead. London: Everyman, 1930.

Gribaudi, Maurizio. “Echelle, pertinence, configuration.” Jeux d’échelles. La micro-analyse à l’expérience. Ed. Jacques Revel. Paris: Gallimard, 1996. 113–40.

Haupt, Heinz-Gerhard. “Comparative History – a Contested Method.” Historisk Tidskrift 127.4 (2007): 697–716.

Haupt, Heinz-Gerhard, and Jürgen Kocka (ed.). Comparative and Transnational History: Central European Approaches and New Perspectives. New York: Berghahn Books, 2009.

Henríquez Ureña, Pedro. Literary Currents in Hispanic America. New York: Russell and Russell, 1963.

Kocka, Jürgen. “Comparison and Beyond.” History and Theory 42.1 (2003): 39–44.

Lepetit, Bernard. “De l’échelle en histoire.” Jeux d’échelles. La micro-analyse à l’expérience. Ed. Jacques Revel. Paris: Gallimard, 1996. 71–94.

Mazlish, Bruce. “Comparing Global History to World History.” The Journal of Interdisciplinary History 28.3 (1998): 385–95.

Marx, Karl, and Frederick Engels. The Communist Manifesto. Trans. Samuel Moore. London: Verso, 1998.

Moretti, Franco. “Conjectures on World Literature.” New Left Review 1 (2000): 54–68.

Moser, Charles. A History of Bulgarian Literature, 865–1944. The Hague: Mouton, 1972.

Pizarro, Ana. “Sobre las direcciones del comparatismo em América Latina.” Proceedings of the Tenth Congress of the ICLA. New York: Garland Publishing, 1985. 157–67.

Quijano, Aníbal. “Colonialidad del poder, eurocentrismo y América Latina.” La colonialidad del saber: eurocentrismo y ciencias sociales. Perspectivas latino-americanas. Ed. Edgardo Lander. Buenos Aires: CLACSO, 2005. 201–46.

Rama, Angel. Transculturación narrativa en América Latina. Buenos Aires: Andariego, 2007.

Rizvić, Muhsin. Književno stvaranje muslimanskih pisaca u Bosni i Hercegovini u doba Austrougarske vladavine. Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1973.

Said, Edward. Orientalism. New York: Vintage Books, 1979.

Saussy, Haun (ed.). Comparative Literature in an Age of Globalization. Baltimore: The Johns Hopkins University Press, 2006.

Smith, Anthony. National Identity. London: Penguin, 1991.

Wallerstein, Immanuel. World-Systems Analysis. An Introduction. Durham: Duke University Press, 2005.

Werner, Michael, and Bénédicte Zimmermann. “Beyond Comparison: Histoire Croisée and the Challenge of Reflexivity.” History and Theory 45.1 (2006): 30–50.

Zhirmunsky, Victor. “On the Study of Comparative Literature.” Oxford Slavonic Papers 13 (1967): 1–13.