Transgresivnost v znanosti, literaturi in humanistiki

Dejan Kos

Povzetek

Pojem transgresivnosti se prvič pojavi v zgodnjem novem veku in odtlej ga najdemo v pravnih, teoloških, filozofskih in (literarno)znanstvenih diskurzih. Večinoma se nanaša na pojave, ki prestopajo meje običajnega, se odmikajo od pričakovanih praks oziroma so v nasprotju s temeljnimi komunikacijskimi, družbenimi ali moralnimi konvencijami. Njegov pomen še ni izostren, vendar ni dvoma, da je transgresivnost povezana s funkcijskimi razsežnostmi kognitivnih in družbenih sistemov. Vzpostavljanje, obvladovanje in odpravljanje nekonvencionalnih stanj sodi namreč med temeljne mehanizme, ki zagotavljajo prilagodljivost v kompleksnih okoljih. Ti se v različnih družbenih sistemih, kakršni so znanost, humanistika in literatura, kažejo na različne načine.

Ključne besede

transgresivnost; literarni sistem; humanistika; epistemologija; kontingenca

Celotno besedilo:

PDF PDF (English)

Literatura

Dović, Marijan. Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004.

Ede, Andrew, in Lesley B. Cormack. History of Science in Society: From Philosophy to Utility. Toronto: University of Toronto Press, 2012.

Glasersfeld, Ernst von. Wissen, Sprache und Wirklichkeit. Arbeiten zum radikalen Konstruktivismus. Braunschweig in Wiesbaden: Vieweg, 1987.

Hladnik, Miran. »Količinske in empirične raziskave literature.« Slavistična revija 43.3 (1995): 319–340.

Juvan, Marko. History and Poetics of Intertextuality. West Lafayette (IN): Purdue University Press, 2008.

Roth, Gerhard. Fühlen, Denken, Handeln. Wie das Gehirn unser Verhalten steuert. Frankfurt ob Majni: Suhrkamp, 2003.

– – –. »Gehirn und Selbstorganisation«. Selbstorganisation. Aspekte einer wissenschaftlichen Revolution. Ur. W. Krohn in G. Küppers. Braunschweig in Wiesbaden: Vieweg, 1990. 167–180.

Schmidt, Siegfried J. Kognitive Autonomie und soziale Orientierung. Frankfurt ob Majni: Suhrkamp, 1994.