Zasebna knjižnica Lojzeta Kovačiča in svetovna književnost

Alenka Koron

Povzetek

Slovenski literarni znanstveniki so doslej pokazali velik interes za zasebne knjižnice vidnih osebnosti iz slovenske literarne in kulturne preteklosti, manj raziskane pa so knjižnice modernih avtorjev. V tem članku se sprva posvečam vprašanju samorefleksije svetovne književnosti v esejistiki Lojzeta Kovačiča, enega najpomembnejših slovenskih pisateljev druge polovice 20. stoletja, v drugem delu pa se osredotočam na njegovo zasebno knjižnico, pojmovano kot historično kontekstualiziran materialni predmet kulturnega transferja in kot intelektualni miljé, ki tvori nekakšen »vozel širokega področja, kjer ne krožijo niti znaki niti snovi, temveč snovi, ki postajajo znaki« (Latour). Vpogled v Kovačičevo knjižnico odpira tudi pot do širših spoznanj o obtoku moderne literature pri nas in o vpetosti te literature in samega Kovačiča v svetovne procese in sisteme. – Kovačič svetovne literature ni eksplicitno tematiziral, toda s svojega izrazito individualističnega in svetovljanskega stališča se je posredno vendarle dotikal njenega pojmovnega in vrednostnega ozadja in konteksta. Pri tem se je zavzemal za svobodo in univerzalnost umetnosti, za umetnostno avtonomijo in najvišje estetske standarde, za elitno literaturo estetsko zahtevnih bralcev oziroma (meščanskih) izobražencev. Njegova knjižnica obsega 654 enot, od katerih je večina izdana v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, mnogo manj pa je ostalih. Največ je slovenskih, nemških in srbohrvaških knjig zahodnega kanona. Posebnost knjižnice je razmerje med izvirnimi spisi (v slovenskem in drugih jezikih), ki jih je v knjižnici 292 (44,6%), in številnejšimi prevodi (prav tako v slovenskem in tujih jezikih), ki jih je 362 (55,4%). Prevladujejo leposlovne knjige; največ je pripovednih, manj je poezije in še manj dramatike. Veliko je najrazličnejše spominske, dokumentarne in avtobiografske ter erotične literature, opazen pa je tudi delež popularne književnosti. Od neliterarnih knjig prevladujejo filozofske, literarnovedne in esejistične. Poznavalcev Kovačičevega opusa ne bo presenetila skoraj popolna odsotnost avtorjev iz zgodnejših obdobij svetovne literature, malo je tudi romantikov in le nekaj več (predvsem ruskih) realistov. Glavnino fonda pa vsekakor tvori moderna literatura 20. stoletja, ki je v izvirnikih in prevodih vseskozi ostajala v žarišču avtorjevega zanimanja.

Ključne besede

slovenski pisatelji; Kovačič, Lojze; zasebne knjižnice; literarna estetika; kulturni prostor; kulturni transfer; modernizem

Celotno besedilo:

PDF (English)

Literatura

Atze, Marcel and Hermann Böhm. “Wann ordnest du deine Bücher”: Die Bibliothek H. C. Artmann. Vienna: Sonderzahl, 2006.

Bahor, Stanislav. Skriti knjižni zakladi: pisna dediščina samostanskih in cerkvnih knjižnic v Sloveniji. Ljubljana: Tuma, NUK, 2009.

Berčič, Branko. “Zgodovinski razvoj knjižnic.” O knjigah in knjižničarstvu: Razvojne študije in analize. Ljubljana: Oddelek za bibliotekarstvo FF, 2000. 95–113.

Chartier, Roger. The Order of Books. Trans. Lydia G. Cochrane. Stanford: Stanford University Press, 1994.

Dular, Anja. “Valvasorjeva knjižnica.” Theatrum vitae et mortis humanae / Prizorišče človeškega življenja in smrti / The Theatre of Human Life and Death. Ed. Maja Lozar Štamcar and Maja Žvanut. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002. 269–94.

– – –. “Knjižnica knezoškofa Karla Janeza Herbersteina.” Predmet kot reprezentanca: okus, ugled, moč / Objects as Manifestations of Taste, Prestige and Power. Ed. Maja Lozar Štamcar. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2009. 259–80.

Jacob, Christian. “Préface.” Le pouvoir des bibliothèques : La mémoire des livres en Occident. Ed. Marc Baratin and Christian Jacob. Paris: Albin Michel, 1996. 11–19.

Kidrič, France. Zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana: Slovenska matica, 1929–1938.

Kolenc, Petra. Dr. Henrik Tuma (1858–1935) in njegova knjižnica: Ob stopetdesetletnici rojstva. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008.

Kos, Janko. Prešeren in evropska romantika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970.

Kosić, Ivan, ed. Plava krv, crna tinta: Knjižnice velikaških obitelji od 1500 do 1700. Zagreb: Nacionalna i sveučilišna knjižnica, 2005.

Kovačič, Lojze. Delavnica: Šola pisanja. Maribor: Obzorja, 1997.

– – –. “Po dvajsetih letih: 1974–1996.” Delavnica: šola pisanja. Maribor: Obzorja, 1997. 7–21.

Latour, Bruno. “Ces réseaux que la raison ignore: laboratoires, bibliothèques, collections.” Le pouvoir des bibliothèques : La mémoire des livres en Occident. Ed. Marc Baratin and Christian Jacob. Paris: Albin Michel, 1996. 23–46.

Lukan, Walter. Jernej Kopitar (1780–1844) in evropska znanost v zrcalu njegove zasebne knjižnice. Ljubljana: NUK, 2000.

Manguel, Alberto. The Library at Night. Toronto: Alfred A. Knopf, 2006.

Ocvirk, Anton. Teorija primerjalne literarne zgodovine. Ljubljana: Znanstveno društvo, 1936.

Smolej, Tone. “La bibliothèque et le lecteur en Carniole (1670–1870) et l’histoire littéraire slovène.” Primerjalna književnost 34. 2 (2011): 237–49.

Svoljšak, Sonja. “Knjižna zbirka P. Žige Škerpina v ljubljanskem frančiščanskem samostanu.” Knjižnica 53.1 (2009): 7–31.

Žigon, Avgust. Zapuščinski akt Prešernov. Ljubljana: Kleinmayer & Bamberg, 1904.