Avtor je mrtev. Naj živi avtor!

Gašper Troha

Povzetek

Čeprav se je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja deklarativno razglašalo »smrt avtorja« (Barthes) in skušalo slednjega nadomestiti z nekakšno drugačno entiteto (npr. Foucaultova avtorska funkcija), je konec stoletja pokazal, da je avtor bolj trdoživ, kot bi lahko pričakovali. Od kod torej ta večna ujetost in nedoločljivost literarnega avtorja? Moja hipoteza je, da je odgovor mogoče iskati v analizi heterogene narave avtorja, konkretneje v analizi dveh njegovih vlog — empirični avtor in avtor kot funkcija, ki se po Foucaultu giblje na robu teksta oziroma diskurza. – Razprava se ukvarja z dvema avtobiografskima tekstoma Lojzeta Kovačiča — opisu prve šolske izkušnje v romanih Basel in Otroške stvari.

Ključne besede

literarna teorija; avtor; avtorstvo; avtobiografija; avtobiografska literatura; Kovačič, Lojze

Celotno besedilo:

PDF PDF (English)

Literatura

Barthes, Roland. »Smrt avtorja.« Sodobna literarna teorija. Aleš Pogačnik (ur.). Ljubljana: Krtina, 1995. 19–23.

Foucault, Michel. »Kaj je avtor?« Sodobna literarna teorija. Aleš Pogačnik (ur.). Ljubljana: Krtina, 1995. 25–40.

Koron, Alenka. »Avtobiografija, fikcija in roman: o možnostih žanra ’roman kot avtobiografija’.« Primerjalna književnost. XXVI. 2 (2003): 65–86.

Kovačič, Lojze. Basel. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1989.

– – –. Literatura ali življenje. Ljubljana: Študentska založba, 1999.

– – –. Otroške stvari. Ljubljana: Študentska založba, 2003.

Leben, Andrej. »O avtobiografiji z vidika sodobne genologije in sistemske teorije.« Primerjalna književnost. XXX. 1 (2007): 83–95.

Toporišič, Tomaž. Ranljivo telo teksta in odra. Ljubljana: MGL, 2007.