Medbesedilnost in svetovljanstvo v kibernetskem prostoru

Ziva Ben-Porat

Povzetek

Članek preverja pojme svetovljanstva, globalizacije, interneta in intertekstualnosti z vidika njihovega medsebojnega delovanja. Najprej se loteva vprašanj, ki so jih v ospredje postavili izsledki raziskovalnega projekta, ki se je ukvarjal z navzočnostjo evropskega literarnega kanona v hebrejskih množičnih občilih v digitalni dobi. Vztrajno sklicevanje na ista kanonska besedila v vseh hebrejskih množičnih občilih in privilegirani položaj iz konteksta vzetih kanonskih elementov (npr. atributov kanonskih besedil, zvečine imen, a tudi znanih citatov, posebnih prizorov in drugih elementov zgodbe) razkriva težnjo po velikem zmanjševanju potrebe po skupnih kulturnih ozadjih. V skrajnem primeru obvezne dekontekstualizacije take lažne reference niso le iztrgane iz svojega kanonskega besedila, marveč pogosto vzbudijo neumestna pričakovanja, iz tega pa lahko sledijo napačni sklepi; hkrati ta iz konteksta vzeta znamenja razkrivajo množico uveljavljenih ali zlahka ustvarjenih lokalnih konceptualizacij. – Izsledke ponazarjajo primeri iz računalniških iger in anonimnih blogov. Oboje je internetna spletna stran, tipična za računalniško podprto sporazumevanje, pri katerem opazovalec lahko sočasno vidi sporočila in odgovore njihovih bralcev. – Težnja po velikem zmanjševanju potrebe po skupnem znanju napoveduje novo vlogo pojavov, ki so bili razumljeni kot dokaz plehkosti naše tržno usmerjene kulture ali kot ena izmed negativnih posledic kulturne globalizacije. Kultura se postavlja s potencialno pomembno retorično intertekstualnostjo – verjetno gre za pomežik omikanemu občinstvu, ki nemara zviška gleda na računalniške igre in njihove ustvarjalce ali prezira reklame, ki poskušajo bedake voditi za nos – vendar ne predpostavlja nobene aktualizacije intertekstualnih razmerij. – Nasprotno pa sama trdim, da prav omejitve take »prazne« intertekstualnosti omogočajo memom, tj. zelo majhnim enotam kulturnega spomina, da dobijo nove pomene ali da uporabijo obstoječe, izrazito kulturno pogojene, dogovorjene pomene onkraj kulturnih ločnic. Ukinjena intertekstualna praksa na ta način prispeva k oblikovanju mednarodnega jezika – temeljnega pogoja za dosego svetovljanskih idealov. Ti so prehodili dolgo pot od klasičnega etičnega pogleda na človeštvo, od plemenitega filozofskega stališča, prek modernega vzvišenega navdušenja za tuje in eksotično in kolonialističnega romantiziranja domorodcev in njihove kulture, pa do pogledov na svetovljanstvo kot življenjsko dejstvo globaliziranega sveta. Medtem ko se mi zdi neprepričljiva trditev, da mešani zakoni in ponavljajoče se migracije pomagajo širiti svetovljanske ideale – rasizem je namreč prav toliko značilen za migrante, ki živijo v velemestih, kot za domorodce, ki morajo shajati z zahtevami drugih kultur v svoji domovini –, pa verjamem, da so virtualne skupnosti, v katerih je etnična in kulturna identiteta sogovornika bodisi neznana ali nepomembna, blizu tega, da postanejo resnično svetovljanske skupnosti. Da bi dosegli ta ideal, mora jezik spremeniti nekatere svoje sporazumevalne omejitve. – Seveda je glavna zahteva še vedno splošno razširjeni besednjak, vendar omejitvam »skupnega znanja« (iz katerega izhajata naše pojmovanje intertekstualnosti in ideja o interpretativnih skupnostih), kljubuje težnja po neupoštevanju izvirnih kontekstov, izvornih besedil, ki so dala najbolj znane (tj. najuspešnejše) meme Zahoda. Poleg tega spodbijajo druge temeljne pojme intertekstualnosti: internet kot nov vzorec sporazumevanja, delna podobnost med virtualnimi skupnostmi in skupnostmi bralcev, položaj ustnega izrekanja. Tako kot poslušalci epov lahko tudi naslovniki internetnega sporazumevanja komentirajo – izražajo svoje strinjanje ali kritičnost – domala nemudoma; tako kot pevec zgodb se lahko tudi blogar odzove takoj – avtorju ni treba čakati leta na novo pregledano izdajo; tako kot ustna epika digitalno besedilo ni ustaljeno; tako kot izvajalec ustnega epa je tudi anonimni pisec bloga zelo stvarna oseba, na katero se lahko obrnemo, in ne interpretativna stvaritev. – Teorija intertekstualnosti mora biti zato zelo pozorna na svoja razmerja do globaliziranega svetovljanstva in interneta.

Ključne besede

literatura in medmrežje; literarni kanon; medbesedilnost; kozmopolitizem; globalizacija; virtualne skupnosti

Celotno besedilo:

PDF (English)

Literatura

Barthes, Roland. Image, Music, Text. New York: Hill and Wang, 1977.

– – –. S/Z. Paris: Seuil, 1970.

Ben-Porat, Ziva. “The Poetics of Literary Allusion.” PTL [A Journal for Descriptive Poetics and Theory of Literature] 1.1 (1976): 105–128.

– – –. “The Poetics of Allusion – a Text-Linking Device – in Different Media of Communication (Literature vs Advertising and Journalism).” A Semiotic Landscape: Proceedings of the First Congress of the International Association of Semiotic Studies, Milan 1974. Eds. Seymour Chatham, Umberto Eco and J. M. Klinkenberg. Paris/New York: Mouton, 1979. 588–593.

– – –. “Reader, Text and Literary Allusion: Aspects in the Actualization of Literary Allusions.” Hasifrut/Literature 7.26 (1978): 1–20. [Hebrew with detailed English summary, i–iv]

– – –. “The Western Canon in Hebrew Digital Media.” Neohelicon 19, Winter 2009. http://www.springerlink.com/openurl.asp?genre=article&id=doi:10.1007/s11059-009-0019-z (Access 05.10.09).

Bohannan, Laura. “Shakespeare in the Bush.” Natural History (1976). http://www.naturalhistorymag.com/picks-from-the-past/12476/shakespeareinthebush (Access 05.10.09).

Clayton, Jay. Charles Dickens in Cyberspace. New York: Oxford UP, 2003.

Crystal, David. Language and the Internet. Cambridge: Cambridge UP, 2001.

Culler, Jonathan. The Pursuit of Signs: Semiotics, Literature, Deconstruction. London: Routledge and Kegan Paul, 1981.

Desmet, Christy. “Paying Attention in Shakespeare Parody: From Tom Stoppard to YouTube.” Shakespeare Survey 61. Shakespeare, Sound and Screen. Ed. Peter Holland. Cambridge: Cambridge UP, 2008. 227–238.

Fish, Stanley. Is There a Text in This Class? The Authority of Interpretive Communities. Cambridge: Harvard UP, 1980.

Fung, Anthony. “Bridging Cyberlife and Real Life: A Study of Online Communities in Hong Kong.” Critical Cyber-Culture Studies. Eds. David Silver and Adrienne Massanari. New York and London: New York UP, 2006. 129–139.

Genette, Gerard. Palimpsestes : la littérature au second dégrée. Paris: Seuil, 1982.

Gotved, Stine. “The Construction of Cybersocial Reality.” Critical Cyber-Culture Studies. Eds. David Silver and Adrienne Massanari. New York and London: New York UP, 2006. 168–178.

Hartman, Douglas. “Deconstructing the Reader, the Text, the Author, and the Context: Intertextuality and Reading from a ’cognitive’ perspective.” Uses of Intertextuality in Classroom and Educational Research. Eds. Nora Shuart-Faris and David Bloome. Greenwich, Connecticut: Information Age Publishing, 2004. 353–372.

Jones, Steve and Stephanie Kucker. “Computers, the Internet, and Virtual Cultures.” Culture in the Communication Age. Ed. James Lull. London: Routledge, 2001. 212–224.

Jones, Steve. Cybersociety. Newbury Park, CA: Sage Publication, 1995.

Kline, David and Dan Burstein, eds. Blog! How the Newest Media Revolution Is Changing Politics, Business, and Culture. New York: CDS Books, 2005.

Landow, George. Hypertext: The Convergence of Contemporary Critical Theory and Technology. Baltimore: The John Hopkins UP, 1991 [Revised edition: Hypertext 2.0, 1997].

– – –. Hypertext 3.0: Critical Theory and New Media in an Era of Globalization. Baltimore: The John Hopkins UP, 2005.

Lennon, Paul. Allusions in the Press: An Applied Linguistic Study. Berlin and New York: Mouton de Gruyter, 2004.

Lull, James, ed. Culture in the Communication Age. London: Routledge, 2001.

Nava, Mica. Visceral Cosmopolitanism: Gender, Culture and the Normalization of Difference. Oxford: Berg, 2007.

Rantanen, Terhi. The Media and Globalization. London: Sage Publications, 2005.

Rheingold, Howard. “Foreword: The Virtual Community in the Real World.” The Internet in Everyday Life. Eds. Barry Wellman and Caroline Haythornthwaite. Oxford: Blackwell Publishing, 2002. xxvii–xxviii.

– – –. The Virtual Community: Homesteading on the Electronic Frontier. Reading, Massachusettes: Addison-Wesley Publishing Company, 1993.

Riffaterre, Michael. “Compulsory Reader Response: The Intertextual Drive.” Intertextuality: Theories and Practices. Ed. Michael Worton and Judith Still. Manchester: Manchester UP, 1990. 56–78.

Russel Adrienne and Nabil Echchaibi, eds. International Blogging: Identity, Politics, and Network Publics. New York: Peter Lang [Digital Formations 50], 2009.

Shuart-Faris, Nora and David Bloome, eds. Uses of Intertextuality in Classroom and Educational Research. Greenwich, Connecticut: Information Age Publishing, 2004.

Silver, David and Adrienne Massanari, eds. Critical Cyber-Culture Studies. New York and London: New York UP, 2006.

Still, Judith and Michael Worton. “Introduction.” Intertextuality: Theories and Practices. Eds. Michael Worton and Judith Still. Manchester: Manchester UP, 1990. 1–44.

Tomlinson, John. Globalization and Culture. Cambridge: Polity, 1999.

Vaisman, Carmel. “Blogs as Public Property Media: Defining the Roles and Assessing the Influence of Political Blogging in Israel.” International Blogging: Identity, Politics, and Network Publics. Eds. Adrienne Russel and Nabil Echchaibi. New York: Peter Lang [Digital Formations 50], 2009, 111–132.

Virnoche, M. E. and G. T. Marx. “’Only Connect’: E. M. Forster in an Age of Electronic Communication: Computer-Mediated Communication and Community Networks.” Sociological Inquiry 67 (1997): 85–100.

Wellman, Barry and Caroline Haythornthwaite, eds. The Internet in Everyday Life. Oxford: Blackwell Publishing, 2002. Part IV: 291–427.

Williams, Raymond. Marxism and Literature. Oxford: Oxford UP, 1977.

Wilson, Samuel M. and Leighton C. Peterson. “The Anthropology of Online Communities.” Annual Review of Anthropology 31.1 (October 2002): 449–467.

Worton, Michael and Judith Still, eds. Intertextuality: Theories and Practices. Manchester: Manchester UP, 1990.