Prihodnost na obrobju: nacionalno in internacionalno v ruski izseljenski poeziji z Daljnega vzhoda

Takayuki Yokota-Murakami

Povzetek

Rodbina Matvejev sodi v širšo skupino intelektualcev iz ruskega Daljnega vzhoda, ki je bila najbolj dejavna v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Njen utemeljitelj Nikolaj Matvejev (1866–1941) je bil državnik, pesnik, novinar in zgodovinar, ki je poznal jezike in kulture azijskih civilizacij. Bil je utopični mislec, sanjal je o svetovljanski medrasni skupnosti na Daljnem vzhodu; bil je napreden in svobodomiseln razumnik in se je navduševal za svetovljanske ideale. Njegov sin Venedikt Mart (1896–1937) je bil futuristični pesnik in pisatelj, in tudi on je bil poznavalec vzhodnih kultur. Ivan Elagin (1918–1987), njegov sin, je bil pesnik, ki je po vrsti težav v Kijevu in po življenju v taborišču za pregnance v Münchnu nazadnje emigriral v Združene države. Elaginova poezija se ukvarja s tremi temami: s tragično očetovo smrtjo, z domotožjem po izgubljeni očetnjavi in z nalogami pesnikov. Izgubo Rusije je poskušal nadomestiti tako, da jo je ponovno vpeljal kot jezik. Pomembno pri tem je, da je imel Elagin rusko kulturo in ruski jezik za očetovo dediščino, in zdi se, da je ta ideja tesno povezana s prepričanjem, da mora imeti nacionalno prednost pred internacionalnim.– V nasprotju s svetovljanstvom deda Nikolaja in očeta Marta Elagin skorajda ni kazal zanimanja za vzhodne kulture, kar se ujema z njegovim nacionalizmom. Prav tako je – v izrazitem nasprotju z ljubečim hrepenenjem po očetu – v njegovi literarni produkciji podoba matere domala nevidna. Razprava nakazuje, da je ta odsotnost morda povezana z dejstvom, da je bila Elaginova mati Judinja in da je pesnik očitno želel izbrisati ta element svoje identitete. – Proti koncu delovanja je Elagin razgradil svoj ideal patriarhalne Rusije tako, da je ameriško krajino oblikoval kot rusko. Vse do smrti v njegovem pisanju niso prišla na površje ne znamenja o judovstvu in ne o materi. Razprava želi prikazati nedvomno medsebojno delovanje nacionalizma, svetovljanstva, patriarhalnosti, jezika in judovstva v življenju in delu treh rodov ruskih pesnikov v diaspori.

Ključne besede

ruska književnost; diaspora; emigrantska poezija; nacionalna identiteta; judovstvo; kozmopolitizem; Matvejev, Nikolaj; Mart, Venedikt; Elagin, Ivan

Celotno besedilo:

PDF (English)

Literatura

Bartes, Roland. Empire of Signs. Trans. by Richard Howard. NY: Noonday P, 1982.

Elagin, Ivan. Sobranie sochnenii v dvukh tomakh. 2 vols. Moscow: Soglasie, 1998.

Fesenko, Tat’iana. Sorok let druzhby s Ivanom Elaginom. Paris 1991.

Glad, John and Daniel Weissbort, eds. Twentieth-Century Russian Poetry. Iowa City: U of Iowa P, 1992.

Glad, John. Besedy v izgnanii. Moscow: Knizhnaia palata, 1991. Conversation in Exile. Durham: Duke UP.

Lattimore, Owen. Manchuria: Cradle of Conflict. New York: MacMillan, 1932.

Lawton, Anna, ed. Russian Futurism Through Its Manifestoes, 1912-1928. Trans. Anna Lawton and Herbert Eagle. Ithaca: Cornell UP, 1988.

Markov, Vladimir. Russian Futurism: A History. Berkeley: U of CA P, 1968.

― and Merril Sparks, trans. and eds. Modern Russian Poetry. Indianapolis: Bobbs-Merrill, 1966.

Mart, Venedikt. Lepetstki sakury. Vladivostok: Svobodnaia Rossiia, 1919.

Pruner, Liudmila. “Ivan Elagin – slavianskii fakulitet, satira i poeziia (bagateli).” Canadian-American Slavic Studies 27.1–4 (1993): 261–69.

Svetlova, M. “Interv’iu s Ivanom Elaginym.” Russkaia mysl’. July 18, 1974.

Terekhina, V. N. and A. P. Zimenkov, eds. Russkii Futurizm: Teoriia. Praktika. Kritika. Vospominaniia. Moscow: The Institute of World Literature, 2000.

Titkovskii, Evgenii. “Sostoiavshiisia emigrant.” In Elagin’s Sobranie sochnenii. Moscow: Soglasie, 1998.

Wilt, Ning W. “Moi uchitel’ Ivan Venediktovich Elagin.” Canadian-American Slavic Studies 27.1–4 (1993): 276–78.

Yokota-Murakami, Takayuki. “Masaoka Shiki: Making of the Myth of Haiku.” Proceedings for Kyoto Conference on Japanese Studies. International Research Center for Japanese Studies, 1994.