Modernizem in večetničnost? Češka književnost iz Prage ter slovenska književnost iz Trsta med obema vojnama

Matteo Colombi

Povzetek

Prispevek govori o zvezi med modernizmom in večetničnostjo, pri čemer se ukvarja z zgodovino književnosti in analizo tem. Na vprašanje, ali so modernistična dela tematizirala večetničnostni položaj Prage in Trsta, odgovarja z analizo dveh primerov: češkega romana Marie Majerovás Přehrada (Nasip, 1932) in kratkega romana Bogomirja Magajne Graničarji (1934). Članek najprej oriše zgodovinske poteze večetničnosti v Pragi in Trstu znotraj večnacionalnega habsburškega imperija, pri čemer upošteva neesencialistični koncept narodnosti (Kiliánová) in naroda (Anderson). Pri ugotavljanju podobnosti in razlik glede večetničnosti v avstrijskem imperiju (Müller-Funk in dr., Feichtinger in dr.) in v evropskih kolonialnih imperijih (Said) se sklicuje na zgodovinske študije o Pragi in Trstu. V avstrijskem imperiju je imela večina narodnostnih skupin enak položaj pred zakonom, pravico do uradne rabe lastnega jezika in razvijanja kulture. Zato so lahko razvile močne in tekmovalne nacionalizme. Po propadu imperija so bile pravice manjšin (vsaj) pravno zagotovljene v demokratični Češkoslovaški, medtem ko je italijanski fašizem zatiral manjšine in jih skušal denacionalizirati. Narodnostna dinamika moči je bila pomembna za nastanek modernih metropol. Bogastvo velikih mest imperija (Benjamin) ni temeljilo samo na izkoriščanju nižjih slojev, ampak tudi na nadzorovanju določenih narodnostnih skupin. Metropola igra ključno vlogo v modernističnem podobju. Modernizem želi predstavljati to jedro modernega življenja (Simmel). Modernizem je mogoče razumeti kot vrsto »metamodernosti«, kritično presojo moderne ideje o zgodovini človeka, ki verjame v kolektivni napredek in/ali posameznikove možnosti (Zima). Postkolonialne in vzhodno-srednjeevropske študije kažejo, da je večetničnost eden od modernih (mestnih) problemov, o katerih želi modernizem razmisliti. Ne glede na to je v komunistično utopični Přehradi večetničnost samo izjemoma predstavljena kot poseben vidik pomembnejšega socialnega razrednega problema v Pragi. V Graničarjih pa je zelo pomembna, saj na predstavitev Trsta in njegove okolice vplivajo konflikti med Italijani in Slovenci. Za opise obeh mest romana uporabljata modernistične strategije, kot je hibridnost žanrov, ki avtorjema omogoča, da pokažeta kompleksnost mest. Medtem ko je učinek Přehrade rahlo parodičen, so Graničarji politično militanten tekst, ki svoj angažma deloma prikriva z vzorcem nezgodovinske, legendne povesti. Razlike v vsebini in obliki lahko povežemo z različnim zgodovinskim položajem večetničnosti v Pragi in Trstu med obema vojnama. V Pragi je bila češka kultura bolj zavezana socialnemu govoru, ki so ga dojemali kot bolj nujnega. Slovenska kultura v Trstu (ali v eksilu) je morala preživeti italijanski fašizem in se je močno posvečala političnim temam.

Ključne besede

primerjalna literarna veda; slovenska književnost; češka književnost; Avstro-Ogrska; Praga; Trst; večetničnost; multikulturnost; modernizem; Majerová, Marie; Magajna, Bogomir

Celotno besedilo:

PDF (English)

Literatura

Althusser, Louis. Sull’ideologia. Ideologia e apparati ideologici di stato. Bari: Dedalo, 1970. (= “Idéologie et appareils idéologiques d’Etat.” La pensée 151 [1970].)

Anderson, Benedict. Die Erfindung der Nation. Zur Karriere eines folgenreichen Konzepts. Frankfurt am Main and New York: Campus, 2005. (= Imagined Communities, Reflections on the Origin and Spread of Nationalism. London: Verso, 21991.)

Ara, Angelo and Claudio Magris. Trieste. Una città di frontiera. Turin: Einaudi, 2007.

Bakhtin, Mikhail (it. transliteration: Michail Bachtin). Estetica e romanzo. Turin: Einaudi, 1997. (= Voprosy literatury i estetiki. Moscow: Chudozhestvennaia literatura, 1975.)

Benjamin, Walter. Das Passagenwerk. Ed. Rolf Tiedemann. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1983.

Bhabha, Homi. The Location of Culture. London and New York: Routledge, 1994.

Ceserani, Remo. Guida allo studio della letteratura. Bari: Laterza, 1999.

Cohen, Gary B. Němci v Praze 1861–1914. Prague: Karolinum, 2000. (= The Politics of Ethnic Survival: Germans in Prague, 1861–1914. Princeton: Princeton University Press, 1981.)

Corsini, Umberto and Davide Zaffi. Die Minderheiten zwischen den beiden Weltkriegen. Berlin: Duncker & Humbolt, 1994.

Demetz, Peter. Prague in Black and Gold. The History of a City. New York: Penguin, 1997.

Feichtinger, Johannes, Ursula Prutsch and Moritz Csáky. Habsburg postcolonial: Machtstrukturen und kollektives Gedächtnis. Innsbruck: Studien Verlag, 2003.

Foucault, Michel. “Des espaces autres.” Architecture, Mouvement, Continuité 5 (1984): 46–49.

Frisby, David. Frammenti di modernità. Simmel, Krakauer, Benjamin. Bologna: Il Mulino, 1992.

Gemeinsame deutsch-tschechische Historikerkommission. Konfliktgemeinschaft, Katastrophe, Entspannung. Skizze einer Darstellung der deutsch-tschechischen Geschichte seit dem 19. Jahrhundert. Prague: Außenministerium der Tschechischen Republik, 1996.

Giddens, Anthony. The Consequences of Modernity. Cambridge: Polity Press, 1992.

Groys, Boris. Gesamtkunstwerk Stalin: die gespaltene Kultur in der Sowjetunion. Munich and Vienna: Hanser, 1996.

Gruša, Jiří, Eda Kriseová and Petr Pithart. Prag. Einst Stadt der Tschechen, Deutschen und Juden. Munich: Langen Müller, 1993.

Kacin-Wohinz, Milica and Jože Pirjevec. Storia degli sloveni in Italia. Venice: Marsilio, 1998.

Kiliánová, Gabriela. “The Theoretical Basis for Research on Ethnic Issues in Slovak Ethnology.” Identity of Ethnic Groups and Communities. The Results of Slovak Ethnological Research. Ed. Gabriela Kiliánová and Eva Riečanská. Etnologické štúdie 7 (2000).

Kořalka, Jiří. “Minderheiten als Notausweg. Grundsätze der Rechtslage und des Minderheitenschutzes in den böhmischen Ländern vor 1914 und in der Tschechoslowakischen Republik nach 1918.” In: Corsini and Zaffi. 95–115.

Kosatík, Pavel. Menší knížka o německých spisovatelích z Čech a Moravy. Prague: Nakladatelství France Kafky, 2001.

Lemberg, Hans. Ostmitteleuropa zwischen den beiden Weltkriegen (1918–1939). Stärke und Schwäche der neuen Staaten, nationale Minderheiten. Marburg: Herder-Institut, 1997.

Magajna, Bogomir. Graničarji. Celje: Družba sv. Mohorja, 1934.

Majerová, Marie. Přehrada. Román. Prague: Čín, 1932 (6th ed. Prague: Družstevní práce, 1950; 9th ed. Prague: Československý spisovatel, 1961).

Maidl, Václav. “Obraz německy mluvících postav a německého prostředí v české literature 19. a 20. století.” Obraz Němců, Rakouska a Německa v české společnosti 19. a 20. století. Ed. Jan Křen and Eva Broklová. Prague: Karolinum, 1998. 281–302.

Meyer, Thomas. Identitätspolitik. Vom Missbrauch kultureller Unterschiede. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 2002.

Müller-Funk, Wofgang, Peter Plener and Clemens Ruthner. Kakanien revisited: das Eigene und das Fremde (in) der oesterreichisch-ungarischen Monarchie. Tübingen: Francke, 2002.

Pizzi, Katia. A City in Search of an Author. The Literary Identity of Trieste. London: Sheffield Academy Press, 2001.

Ripellino, Angelo Maria. Storia della poesia ceca contemporanea. Rome: e/o, 1981.

Rupnik, Jacques. Dějiny Komunistické strany Československa. Od počátků do převzetí moci. Prague: Academia, 2002. (= Historie du Parti communiste tschécoslovaque (Des origines à la prise du pouvoir). Paris: Fondation nationale des sciences politiques, 1981.)

Said, Edward. Culture and Imperialism. New York: Vintage Books, 1993.

Simmel, Georg. “Die Großstädte und das Geistesleben.” Gesamtausgabe. Ed. Otthein Rammstedt. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1989–2008. Vol. 7, II. (= Aufsätze und Abhandlungen 1901–1908. Ed. Rüdiger Kramme et al. 1995.) 116–131.

Slovenian-Italian Historical and Cultural Commission. Slovensko-italijanski odnosi 1890–1956: poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije/Rapporti italo-sloveni 1890–1956: relazione della commissione culturale italo-slovena/Slovenian-Italian Relations 1890–1956: Report of the Slovenian-Italian Historical and Cultural Commission. Ljubljana: Nova revija, 2001.

Stölzl, Christoph. Kafkas böses Böhmen. Zur Sozialgeschichte eines Prager Juden. Frankfurt am Main and Berlin: Ullstein, 1989.

Stourzh, Gerald. “Die Gleichberechtigung der Volksstämme als Verfassungsprinzip 1848–1918.” Die Habsburgermonarchie 1848–1918. Ed. Adam Wandruszka, Peter Urbanitsch and Helmut Rumpler. Vienna: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1973–2000. Vol. 3, II. (= Die Völker des Reiches, 1980.) 975–1206.

Václavek, Bedřich. Tvorbou k realitě. Prague: Svoboda, 1950.

Verginella, Marta. “ Stadt und Land. Paradigma einer ethnozentrischen Lesart.” Jahrbücher für Geschichte und Kultur Südosteuropas 8 (2006). (= Grenzland Istrien/Borderland Istria. Ed. Sabine Rutar.) 45–60.

Zima, Peter. Moderne/Postmoderne. Gesellschaft, Philosophie, Literatur. Tübingen and Basel: Francke, 2001.

Zoltan, Jan. “Trojna spirala literarnega ustvarjanja Bogomira Magajne.” Primorska srečanja 281/282 (2004): 2–17.