Prihodnost literarne zgodovine: trije izzivi 21. stoletja

Galin Tihanov

Povzetek

Prihodnost literarne zgodovine je videti negotova, a morda ne tako mračna, kot bi nekateri radi mislili. Četudi imajo – ironično – pozivi k opuščanju literarne zgodovine že stoletno zgodovino, se je začelo občutje krize in metodološke zagate izrazito čutiti šele v osemdesetih letih 20. stoletja, ko so poskusi reformiranja veščine literarnega zgodovinopisja dosegli vrhunec v danes dobro znani Novi zgodovini francoske književnosti (Hollier 1989). Marsikdo je videl v tem projektu napad na tradicionalno literarno zgodovino, obenem pa je moral priznati, da je urednik Denis Hollier jasno uvidel težave, ki so pestile stroko po nastopu postmodernizma in poststrukturalizma, in se odzval nanje na inovativen, četudi nezadosten način. V naslednjem desetletju se je vprašanje o sami možnosti literarne zgodovine zastavljalo z dokajšnjo ostrino, a odgovori, ki jih daje nanj zgodnje 21. stoletje, so po vsem sodeč v znamenju zmernosti in konstruktivnega skepticizma, ne pa radikalnega zavračanja. Mednarodna konferenca, ki sta jo organizirala Marko Juvan in Darko Dolinar na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani, kjer je bilo slišati veliko zelo zanimivih referatov (glej Dolinar in Juvan 2006), ponuja dober primer tega razpoloženja. – Kako se razvija literarna zgodovina, je v marsičem odvisno od sprememb širšega okvira, v katerem poteka njen razvoj. Razumevanje teh sprememb se mi zdi bistven prvi korak. V tem prispevku se osredotočam na tri dejavnike (nacionalna država, mediji, razvoj družbe pod pritiskom demografskih sprememb) ter skušam pojasniti in pretehtati njihov pomen za literarno zgodovino.

Ključne besede

literarna zgodovina; literatura in družba; nacionalne literarne zgodovine; demografski razvoj; novi mediji

Celotno besedilo:

PDF (English)

Literatura

Bate, Jonnathan. “A Monumental Task. Why the New Oxford English History Will Differ from Its Predecessor?” Times Literary Supplement, 4 October 2002.

Baudrillard, Jean. The Gulf War Did Not Take Place. Trans. Paul Patton. Bloomington: Indiana University Press, 1995.

Cornis-Pope, Marcel and John Neubauer. Towards a History of the Literary Cultures in East-Central Europe: Theoretical Reflections (ACLS Occasional Paper, 52). New York: American Council of Learned Societies, 2002.

Dolinar, Darko and Marko Juvan (eds.). Writing Literary History. Selected Perspectives from Central Europe. Frankfurt am Main: Peter Lang, 2006.

Greenblatt, Stephen. “Racial Memory and Literary History”. Rethinking Literary History. A Dialogue on Theory. Eds. Linda Hutcheon and Mario J. Valdés. Oxford and New York: Oxford University Press, 2002.

Habermas, Jürgen. Die Zukunft der menschlichen Natur. Auf dem Weg zu einer liberalen Eugenik? Frankfurt am Main: Suhrkamp, 2001.

Heidegger, Martin. Being and Time: A Translation of Sein und Zeit. Trans. Joan Stambaugh. Albany: State University of New York Press, 1996.

Hollier, Denis (ed.). A New History of French Literature. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1989.

– – – (ed.). De la littérature française. Paris: Bordas, 1993.

McLuhan, Marshall. Understanding Media: The Extensions of Man. New York: New American Library, 1964.

Perkins, David. Is Literary History Possible? Cambridge, MA: Harvard University Press, 1992.

Schlegel, Friedrich. “Geschichte der alten und neuen Literatur” [1815]. Kritische Friedrich-Schlegel-Ausgabe. Ed. Ernst Behler et al. Paderborn: Schöningh, 1961. Vol. 6.

Wellek, René. “The Fall of Literary History”. The Attack on Literature and Other Essays. René Wellek. Chapel Hill: University of North Carolina Press, 1982.