Gustav Špet: književnost in estetika od »srebrnega veka« do 30. let 20. stoletja

Galin Tihanov

Povzetek

Teoretskega dela Gustava Špeta o literaturi še nihče ni sistematično preučil, prav tako nismo posvetili dovolj pozornosti njegovi splošni navzočnosti na ruskem kulturnem prizorišču v prvih treh desetletjih dvajsetega stoletja. Iz tega razloga sta naše poznavanje in vrednotenje dosega njegovega pisanja in raznolikosti ruskega literarnega življenja iz tistega obdobja manj bogata in široka, kakor bi sicer lahko bila. – Špet je o književnosti pisal iz teoretske perspektive, ki je izhajala iz njegove splošne estetike; prek osebnih prijateljstev in poznanstev, pa tudi prek svojega članstva je igral pomembno vlogo v vrsti neformalnih krogov in tudi v bolj formalno strukturiranih skupinah, denimo v Moskovskem lingvističnem krožku, ki je promoviral književnost, gledališče in vede o njiju; nenazadnje pa je bil Špet dejaven tudi kot ruski prevajalec in komentator številnih del iz kanona angleške književnosti. V članku skušam strnjeno kronološko preučiti Špetov prispevek k tem prepletajočim se področjem. Predvsem poskušam predstaviti dejstva o Špetovi povezanosti s književnostjo in na kratko oceniti njegov prispevek k literarni teoriji 20. let dvajsetega stoletja. – Ta študija je v precejšnji meri mišljena kot prispevek k pravi Špetovi intelektualni biografiji, ki bi se je utegnil kdo lotiti v prihodnosti (za prvi uporabni poskus glej Tatjana Gennadjevna Ščedrina: Pišem kot odmev drugega.). V ta namen sem črpal iz doslej neupoštevanih objavljenih in neobjavljenih virov, pri čemer sem združil različne vrste preučevanj, ki doslej še niso bile povezane. Raziskava, ki se je lotevam, je nenazadnje poskus, da bi razkril Špetove razpršene talente in energijo in – v letih po 1927 – njegovo tragično mnogovrstno življenje pod politično strahovlado stalinizma. Začenjam s pregledom Špetove povezanosti z ruskim simbolizmom in njegovih stikov z imagisti. Nato se osredotočam na njegov prispevek k delu Moskovskega lingvističnega krožka in študij književnosti na GAHN-ju (Državna akademija za znanost o umetnosti). V zadnjem delu ponujam analizo Špetove kariere prevajalca, večinoma iz 30-ih let, ki so jo v dobršni meri zaznamovale ideološke omejitve stalinizma.

Ključne besede

ruska književnost; literarna teorija; literarna estetika; Špet, Gustav; simbolizem; imaginizem; moskovski lingvistični krožek; prevajalska dejavnost

Celotno besedilo:

PDF (English)

Literatura

Bairon, Dzh. G. [George Gordon Byron]. Misterii. Trans. G. G. Shpet. Introduction P. Kogan. Moscow and Leningrad: Academia, 1933.

Belyi, Andrei. Nachalo veka. Moscow and Leningrad: Gosudarstvennoe izdatel’stvo khudozhestvennoi literatury, 1933.

Belyi, Andrei. Mezhdu dvukh revoliutsii. Leningrad: Izdatel’stvo pisatelei v Leningrade, 1934.

Belyi, Andrei. Vospominaniia o A. A. Bloke. Munich: Wilhelm Fink, 1969.

Belyi, Andrei. “Iz vospominanii o russkikh filosofakh.” Ed. J. Malmstad. Minuvshee: Istoricheskii al’manakh 9 (1992): 326–51.

Bird, Robert. “Viacheslav Ivanov i sovetskaia vlast’ (1919–1929).” Novoe literaturnoe obozrenie 40 (1999): 305–31.

Chudakova, M., and E. Toddes. “Nasledie i put’ B. Eikhenbauma.” O literature. Raboty raznykh let. By Boris Eikhenbaum. Ed. O. B. Eikhenbaum and E. Toddes. Moscow: Sovetskii pisatel’, 1987. 3–32.

Drozdkov, V. A. “Shershenevich i Esenin: biograficheskie i tvorcheskie paralleli v kontekste sporov o soderzhanii imazhinistskoi poezii.” Russkii imazhinizm. Istoriia. Teoriia. Praktika. Ed. V. A. Drozdkov et al. Moscow: Linor, 2003. 139–68.

Esenin, S., Mariengof, A., Shershenevich, V. “Pis’mo v redaktsiiu zhurnala ‘Pechat’ i revoliutsiia’.” Pechat’ i revoliutsiia 2 (1921): 248–9.

Esenin, Sergei. Polnoe sobranie sochinenii. Ed. Iu. L. Prokushev. Moscow: Nauka – Golos, 1999. 7 (1).

Esenin, Sergei. Polnoe sobranie sochinenii. Ed. Iu. L. Prokushev. Moscow: Nauka – Golos, 2000. 7 (2).

Esenin, Sergei. Polnoe sobranie sochinenii. Ed. Iu. L. Prokushev, Moscow: Nauka. 7 (3).

Gornung, B. V. “O zhurnale Germes.” Piatye Tynianovskie chteniia: Tezisy dokladov i materialy dlia obsuzhdeniia. Riga: Zinatne, 1990. 186–9.

Gornung, B. V. Pokhod vremeni. T. 2: Stat’i i esse. Moscow: RGGU, 2001.

Gornung, L. V. “Moi vospominaniia o professore Gustave Gustavoviche Shpete [Kommentarii K. M. Polivanova].” Shestye Tynianovskie chteniia. Tezisy dokladov i materialy dlia obsuzhdeniia. Riga and Moscow [s. p.], 1992. 172–85.

Gut, Taja, ed. Andrej Belyj. Symbolismus, Anthroposophie. Ein Weg. Dornach: Rudolf Steiner Verlag, 1997.

Iuniverg, L., ed. “Iz literaturnogo naslediia V. Milashevskogo.” Russian Philology and History. In Honour of Professor Victor Levin. Jerusalem: The Hebrew University of Jerusalem, 1992. 39–58.

Iur’ev, K. S., and S. V. Shumikhin. Moi vek, moi druz’ia i podrugi. Vospominaniia Mariengofa, Shershenevicha, Gruzinova. Moscow: Moskovskii rabochii, 1990.

Jakobson, Roman. “An Example of Migratory Terms and Institutional Models (On the Fiftieth Anniversary of the Moscow Linguistic Circle).” Selected Writings. The Hague and Paris: Mouton, 1971. 2: 527–38.

Jakobson, Roman. “Retrospect.” Selected Writings. The Hague and Paris: Mouton, 1971. 2: 711–22.

Jakobson, Roman. “Moskovskii lingvisticheskii kruzhok.” Ed. M. I. Shapir. Philologica 3.5–7 (1996): 361–80.

Kondiurina, A. A. et al., eds. “Perepiska V. I. Ivanova i O. A. Shor.” Archivio Italo-Russo 3 (2001): 151–455.

Kuniaevy, S. and S. Zhizn’ Esenina. Moscow: Tsentrpoligraf, 2002.

Kuzmin, Mikhail. Dnevnik 1934 goda. Ed. G. Morev. St. Petersburg: Ivan Limbakh, 1998.

Lavrov, A.V., and John Malmstad, eds. Andrei Belyi i Ivanov-Razumnik. Perepiska. St. Petersburg: Atheneum and Feniks, 1998.

Levinton, G. A., and A. B. Ustinov. “Ukazatel’ soderzhaniia zhurnala Germes.” Piatye Tynianovskie chteniia: Tezisy dokladov i materialy dlia obsuzhdeniia. Riga: Zinatne. 1990. 189–97.

Levinton, G. A., and A. B. Ustinov. “K istorii mashinopisnykh izdanii 1920-kh godov.” Piatye Tynianovskie chteniia: Tezisy dokladov i materialy dlia obsuzhdeniia, Riga: Zinatne. 1990. 197–210.

Lunacharskii, A. V. “Svoboda knigi i revoliutsiia.” Pechat’ i revoliutsiia 1 (1921): 3–9.

Lunacharskii, A. V. “Nashi zadachi v oblasti khudozhestvennoi literatury. Stenogramma doklada na izdatel’skom aktive ZIFa.” Sobranie sochinenii v vos’mi tomakh. By A. V. Lunacharskii. Moscow: Khudozhestvennaia literatura, 1964. 2: 426–39.

Maksimova, T. G. “Iz vospominanii.” Gustav Gustavovich Shpet. Arkhivnye materialy. Vospominaniia. Stat’i. Ed. T. D. Martsinkovskaia. Moscow: Smysl, 2000. 157–69.

Mariengof, A. A Novel Without Lies. Trans. J. Alaniz. Birmingham: Glas, 2000.

Mitiushin, A. A. “Bibliografiia pechatnykh trudov G. G. Shpeta.” Nachala 1 (1992): 89–92.

Nikolaev, N. I. 2004. “M. M. Bakhtin, Nevel’skaia shkola filosofii i kul’turnaia istoriia 1920-kh godov.” Bakhtinskii sbornik 5: 210–80.

Obatnin, G. V. “Materialy k opisaniiu biblioteki Viacheslava Ivanova.” Europa Orientalis 21.2 (2002): 261–343.

Panchenko, Ol’ga, ed. “Iz perepiski Iu. Tynianova i B. Eikhenbauma s V. Shklovskim.” Voprosy literatury 12 (1984): 185–218.

Pasternak, E. V. “Pamiati Gustava Gustavovicha Shpeta.” Voprosy filosofii 11 (1988): 72–6.

Poleva, N. S. “Osnovnye daty biografii G. G. Shpeta.” Gustav Gustavovich Shpet. Arkhivnye materialy. Vospominaniia. Stat’i. Ed. T. D. Martsinkovskaia. Moscow: Smysl, 2000. 7–14.

Polivanov, K. M. “Mashinopisnye al’manakhi Giperborei i Mnemozina. Ukazatel’ soderzhaniia.” De Visu 6 (1993): 46–9.

Polivanov, M. K. “Ocherk biografii G. G. Shpeta.” Litsa. Biograficheskii al’manakh 1 (1992): 7–43.

Remizov, A. 1927. Vzvikhrennaia Rus’. Paris: Tair.

Roizman, M. D. Vse, chto pomniu o Esenine. Moscow: Sovetskaia Rossiia, 1973.

Savchenko, T. K. “Sergei Esenin i Aleksandr Kusikov.” Russkii imazhinizm. Istoriia. Teoriia. Praktika. Ed. V. A. Drozdkov et al. Moscow: Linor, 2003. 202–13.

Serebrennikov, N. V. et al., eds. Shpet v Sibiri: Ssylka i gibel’. Tomsk: Vodolei, 1995.

Shapir, M. I. “Kommentarii.” Filologicheskie issledovaniia: Lingvistika i poetika. By G. O. Vinokur. Ed. T. G. Vinokur and M. I. Shapir. Moscow: Nauka, 1990. 256–365.

Shcherdrina, T. G. “Ia pishu kak echo drugogo…” Ocherki intellektual’noi biografii Gustava Shpeta. Moscow: Progress-Traditsiia, 2004.

Shchedrina, T. G., ed. Gustav Shpet: zhizn’ v pis’makh. Epistoliarnoe nasledie. Moscow: ROSSPEN, 2005.

Shershenevich, V. G. Listy imazhinista. Iaroslavl’: Verkhne-Volzhskoe knizhnoe izdatel’stvo, 1997.

Shpet, Gustav. “Esteticheskie fragmenty.” Sochineniia. By Gustav Shpet. Moscow: Pravda, 1989. 343–472.

Shpet, Gustav. “Pis’mo Stalinu.” Tvorcheskoe nasledie Gustava Gustavovicha Shpeta v kontekste filosofskikh problem formirovaniia istoriko-kul’turnogo soznaniia (mezhdistsiplinarnyi aspekt). G. G. Shpet/Comprehensio. Chetvertye Shpetovskie chteniia. Ed. O. Mazaeva. Tomsk: Izdatel’stvo Tomskogo universiteta, 2003. 586–92.

Tihanov, Galin. “Multifariousness under Duress: Gustav Shpet’s Scattered Lives.” Russian Literature (to be published in 2007).

Toddes, E., and M. Chudakova. “Pervyi russkii perevod Kursa obshchei lingvistiki F. de Sossiura [Saussure] i deiatel’nost’ Moskovskogo lingvisticheskogo kruzhka (Materialy k izucheniiu bytovaniia nauchnoi knigi v 1920-e gody).” Fedorovskie chteniia 1978. Moscow: Nauka, 1981. 229–49.

Trabskii, A. Ia., ed. Sovetskii teatr. Dokumenty i materialy, 1917–1967. Russkii sovetskii teatr, 1926–1932. Chast’ pervaia. Leningrad: Iskusstvo, 1982.

Ustinov, A. “Dve zhizni Nikoalaia Bernera.” Litsa. Biograficheskii al’manakh 9 (2002): 5–64.

Vinogradov, V. “Iz istorii izucheniia poetiki (20-e gody).” Izvestiia AN SSSR. Seriia literatury i iazyka 34.3 (1975): 259–72.

Vinokur, G. O. “Slovarnaia avtobiograficheskaia zametka” [1925–26]. Vvedenie v izuchenie filologicheskikh nauk. By G. O. Vinokur. Ed. S. I. Gindin. Moscow: Labirint, 2000. 105–107.

Vorob’eva, M. “Neizvestnyi Giperborei.” Bibliofil 3 (2000): 177–83.