Kanonizacija »odsotnega« avtorja

Marijan Dović

Povzetek

V sistemskoteoretični shemi je avtor kot literarni proizvajalec neločljivo povezan z drugimi vlogami v literarnem sistemu: vlogo posrednika, sprejemnika in obdelovalca. Kosovelov primer se zdi s tega vidika posebej zanimiv, saj kot literarni proizvajalce Kosovel ni dejavno posegal v sistemske odnose oziroma je vpliv teh posegov (redke objave, uredništva, grupiranje), ki jih je utegnil izvršiti v kratkem času svojega življenja, zanemarljiv v primerjavi s tem, kar so »za« Kosovela storili tisti, ki so prevzeli nase vloge, ki jih v običajnih okoliščinah vsaj delom prevzema, gotovo pa vsaj nadzira in usmerja, sam literarni proizvajalec. Zato je mogoče trditi, da je kanonizacija Kosovela, ki danes nesporno velja ne le za enega najboljših slovenskih pesnikov, temveč tudi za najradikalnejšega predstavnika zgodovinske avantgarde, potekala docela »mimo« njega. Kosovel je posmrtno zmagovito vstopil v literarno areno, a pri tem so odločilno vlogo odigrali drugi akterji v literarnem sistemu, saj natančnejših načrtov, kaj in kako storiti z obsežno in hierarhično neurejeno zapuščino, ni zapustil. Zato se zdi še posebej zanimiv za preučevanje različnih procesov v literarnem sistemu in vloge avtorja v njih. Hkrati pa je mogoče trditi, da večina dosedanjih obravnav Kosovela in njegovega dela spregleda ta pomemben kontekst in obravnava »Kosovela« kot nekaj vnaprej danega in razpoložljivega, kar zlahka vodi k poenostavitvam.

Ključne besede

slovenska poezija; Kosovel, Srečko; literarna recepcija; kanonizacija; literarni sistem

Celotno besedilo:

PDF PDF (English)

Literatura

Roland BARTHES: »Smrt avtorja.« V: Sodobna literarna teorija. Ljubljana: Krtina, 1995, str. 19–24.

Andrew BENNET: The Author. London, New York: Routledge, 2005.

Marijan DOVIĆ: Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana: Založba ZRC, 2004.

Marijan DOVIĆ: »Sodobni pogledi na literarni kanon in njegovo družbeno vlogo.« Dialogi 2003, št. 1–2, str. 18–44.

Michel FOUCAULT: »What Is an Author?« V: Textual strategies. Perspectives in Post-Structuralist Criticism. (Ur. Josué V. Harari.) Ithaca, New York. Cornell University Press, 1979, str. 141–160.

Alfonz GSPAN: Neznani Srečko Kosovel: neobjavljeno gradivo iz pesnikove zapuščine ter kritične pripombe h Kosovelovemu Zbranemu delu in Integralom. Ljubljana: s. n., 1974. (Posebni odtis iz revije Prostor in čas št. 8–12, 1973.)

John GUILLORY: Cultural Capital. The Problem of Literary Canon Formation. Chicago, London: The University of Chicago Press, 1983.

Marko JUVAN: »Slovenski Parnasi in Eliziji: Literarni kanon in njegove uprizoritve.« Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi. (Obdobja 14). Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1994.

Marko JUVAN: »Srečko Kosovel med moderno, avantgardo in modernizmom.« V: Literarni izzivi. Ljubljana–Maribor: SAZU–Pedagoška fakulteta, 2003, str. 106–122.

Janko KOS: »Slovenska literatura in zgodovinska avantgarda.« Slavistična revija 1986, št. 3, str. 247–258.

Matevž KOS: »Kako brati Kosovela?« V: Srečko Kosovel: Izbrane pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997.

Srečko KOSOVEL: Integrali 1926. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1967.

Srečko KOSOVEL: Zbrano delo I/1, I, II, III/1, III/2. Ur. Anton Ocvirk. Ljubljana: DZS, 1946–1977.

Srečko KOSOVEL: Ikarjev sen. Dokumenti, rokopisi, pričevanja. Ur. Aleš Berger, Ludwig Hartinger. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004.

Lado KRALJ: »Kosovelov konstruktivizem: kritika pojma.« Primerjalna književnost 1986, št. 2, str. 29–44.

Anton OCVIRK: »Srečko Kosovel in konstruktivizem.« V: Srečko Kosovel: Integrali 1926. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1984.

Kees van REES: »The Institutional Foundation of a Critic’s Connoisseurship.« Poetics 18. št. 1–2, 1989, str. 179–198.

Siegfried J. SCHMIDT: Grundriss der Empirischen Literaturwissenschaft. Band 1&2. Braunschweig/Wiesbaden: Vieweg, 1980.

Siegfried J. SCHMIDT: Die Selbstorganisation des Sozialsystems Literatur im 18. Jahrhundert. Frankfurt: Suhrkamp, 1989.

Janez VREČKO: »Labodovci, pilotovci, konstrukterji, konsisti in tankisti.« Slavistična revija 1999 št. 1, str. 49–68.

Vera TROHA: »O Kosovelu in italijanskem futurizmu.« Primerjalna književnost 1988, št. 2, str. 1–14.

Franc ZADRAVEC: »Srečko Kosovel (1904–1926) in ruski pesniški konstruktivizem – podobnosti in razločki.« Slavistična revija 1988, št. 1–4, str. 195–216.