Ideja integralov v Kosovelovi poeziji

Bożena Tokarz

Povzetek

Kosovel je, podobno kot veliko ustvarjalcev, spadajočih v avantgardo, verjel v organsko zvezo sveta in človeka, Zemlje in Vesolja. Poezija je bila zanj izraz občutljivosti, razuma, čustev in človekovega vživljanja. Pomenila mu je vir estetskih doživetij in sredstvo spoznavanja. V želji, da bi se približal celostnemu človeku, je videl potrebo po umetniški analizi in sintezi pojavov, čemur mdr. ustrezajo konsi in integrali; te literarne parazvrstne oblike vsebujejo njegova estetsko-nazorska iskanja. – Integral je v slovenskem jeziku oznaka za matematično-fizikalni pojem, katerega analitično-sintetično uporabnost je Kosovel odkril v obdobju svojih konstruktivističnih iskanj. Integral je namreč izid procesa integriranja, ki temelji na iskanju prvotne funkcije s pomočjo izpeljane. Z izpeljavo funkcija omogoča odkriti prvotno ali prvotnejšo informacijo s kar najmanjšim številom neznank. S procesom integriranja raziskujemo nekaj, kar je hkrati samostojen pojav in izpeljava drugega, pomembnejšega oz. temeljnega, vsebuje torej informacijo o nečem, kar je prvotnejše. – Na tak način je vzpostavljena povezanost in kontinuiteta pojavov, ki neposredno ni opazna. Konsi vsebujejo na videz neodvisne elemente (so izpeljave); z njimi skuša pesnik mdr. v integralih priti do celostnega človeka, do bistva človečanstva, torej do prvinskega človeka.

Ključne besede

slovenska poezija; Kosovel, Srečko; pesniške oblike; konsi; integrali

Celotno besedilo:

PDF PDF (English)