Vodnikov in Rilkejev simbolizem II. Notranja zgradba Vodnikove lirike iz zbirk Skozi vrtove in Srebrni rog ter Rilkejevih Neue Gedichte in Duineser Elegien

Avtorji

  • Franca Buttolo

Ključne besede:

simbolistična struktura lirike A. Vodnika in R. M. Rilkeja

Povzetek

Članek nadaljuje obravnavo problematike, ki je bila zastavljena v članku »Vodnikov in Rilkejev simbolizem«: tam je bila potrjena domneva o pomenu zgodnjih Rilkejevih del za pesniško ustvarjalnost A. Vodnika do leta 1923, ko sta že izšli njegovi prvi zbirki (Žalostne roke, 1922; Vigilije, 1923). Zdaj se nadaljuje raziskovanje strukture lirike iz srednjih in poznejših obdobij Vodnikove (zbirke Skozi vrtove, 1941; Srebrni rog, 1948; Glas tišine, 1959) in Rilkejeve ustvarjalnosti (Neue Gedichte, 1907; Duineser Elegien, 1923; Sonette an Orpheus, 1923). Na podlagi dokazov in verjetnih domnev, da je Vodnik te Rilkejeve zbirke poznal, analizira pričujoči spis strukturo lirskih subjektov v posameznih pesmih in ugotavlja, da se tip lirskega subjekta, ki odločilno določa notranjo zgradbo Vodnikovih in Rilkejevih pesmi, s tem pa tudi razlike v motivni in idejno-tematski realizaciji (v okviru panteizma pri Rilkeju in novokatolištva pri Vodniku), pri obeh pesnikih vključuje še v simbolistično makrostrukturo.

Prenosi

Objavljeno

2015-12-03

Številka

Rubrike

Razprave