Francoski novi roman in sočasne teoretične smeri

Metka Zupančič

Povzetek

Premiki od fenomenologije k strukturalizmu in semiotiki, značilni za splošno kulturno dogajanje v povojni Franciji, so s svojo fluidnostjo in pogosto tudi kontradiktornostjo zaznamovali glavne tokove v literaturi in v literarni teoriji Med novim romanom in novo kritiko ter avtorji, ki so izšli iz nje ali so se pri njej zgledovali (med njimi so tudi nekateri nefrancoski teoretiki novega romana), je tako prihajalo do kontaminacij v stališčih, občasno je bilo tudi precej vzporednega dogajanja, hkratnega zavračanja nekaterih dotlej uveljavljenih pogledov na umetnost in na znanost o umetnosti, posebej o literaturi. Ob tem so delno presežena stališča in posamezni zapozneli odzivi na to ali ono usmeritev vnesli dodatno noto v zapleteno sodobno dogajanje.

Ključne besede

francoski novi roman in sočasne teoretične smeri; francoska literatura in teorija umetnosti ter fenomenologija, strukturalizem in semiotika

Celotno besedilo:

PDF