Neevropski motivi in vplivi v slovenskem ljudskem izročilu

Zmago Šmitek

Povzetek

Obzorje slovenskega ljudskega izročila je do srede 19. stoletja segalo čez evropske meje do obal Levanta in do Indije. Izoblikovalo se je predvsem na osnovi bibličnih zgodb, svetniških legend in različnih prerokovanj, delno pa tudi ob neposrednih stikih z neevropskimi ljudstvi (Huni, Mongoli, Saraceni, Turki). V drugi polovici 19. stoletja so se pojavile tudi izseljenske pesmi, ki opisujejo življenje v Severni in Južni Ameriki. – Iz pregleda ustnega izročila je razvidno, da je bil odnos do tujcev, posebno nevernikov, največkrat nezaupljiv ali celo sovražen, kar kaže po eni strani na zaprtost v ozko krajevno in socialno okolje, po drugi strani pa močno versko indoktrinacijo. Glavni kriterij ocenjevanja tujih ljudstev in kultur je bila religija. Opazna je tudi težnja po aktualizaciji glavnih oseb, opuščanje »zgodovinskih« podrobnosti in naslonitev na stereotipe ali »mitološke modele«.

Ključne besede

slovensko ljudsko izročilo in neevropski motivi (Egipt, Palestina, Huni, Mongoli, Saraceni, Turki, Indija, Amerika, Daljni vzhod)

Celotno besedilo:

PDF