Triptih kot strukturno vodilo pri Šeligu in Simonu
Avtorji
Metka Zupančič
Ključne besede:
»reistična« proza R. Šeliga (Triptih Agate Schwarzkobler), novi roman C. Simona (Triptyque), analiza strukturnega načela trojnosti
Povzetek
Rudi Šeligo velja za najznačilnejšega slovenskega pisatelja v smeri novega romana; čeprav je njegov Triptih Agate Schwarzkobler izšel sočasno z izrazito strukturalno naravnanimi besedili novega romana, še vedno velja za primer »reistične« proze, ki se z upiranjem antropocentrizmu in antropomorfizmu pridružuje usmeritvi novega romana iz petdesetih let. Šeligova razmišljanja v letih ob izidu Triptiha Agate Schwarzkobler pa nam razkrivajo tudi povezanost z novim romanom ob koncu šestdesetih let, še posebej z izjavami Clauda Simona, ki je postavil v ospredje postopke, sposojene pri slikarstvu, na kar nas tudi pri Šeligu opozarja naslov njegovega romana. Zato skušamo v Triptihu Agate Sclnvarzkobler razbrati predvsem njegove strukturne razsežnosti, še posebej uveljavljanje načela trojnosti na najrazličnejših ravneh besedila, s čimer Šeligov roman navezujemo na Simonov roman Triptyque.
