Kompozicija Pregljeve Matkove Tine

Marjan Dolgan

Povzetek

Razprava opredeljuje najprej svoja teoretična izhodišča, pri čemer sen opre na informacijsko teorijo, vendar upošteva posebnosti pripovednega besedila. V njem se namreč pojavlja dvojno komunikacijsko razmerje. Za raziskavo kompozicije je pomembno tisto, ki obstaja med pripovedovalcem in pripovedovanim naslovljencem/bralcem, kajti pripovedovalec oblikuje kompozicijo kot sistem binarnih relacij med elementi, ki pripadajo različnim ravnem pripovedovanih kategorij (pripovedovalec, pripovedovani bralec, pripovedovani čas, pripovedovani prostor in pripovedovane osebe). Zaradi spoznanja o nujnosti metajezika, v katerem naj bi potekalo razčlenjevanje pripovednega besedila, formalizira razprava svoj jezik in ga prevaja v matematične simbole, da bi bili njeni rezultati eksaktni. Analiza kategorij Pregljeve novele Matkova Tina pokaže, da obstaja takšen invariantni kompozicijski model, ki je v skladu z algoritmom kompozicije celotnega Pregljevega pripovedništva.

Ključne besede

analiza Pregljeve novele Matkova Tina z izhodišč informacijske teorije; čas, prostor, osebe

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Robert AUSTERLITZ 1961: »Parallelismus«, v: Poetics, Poetyka, Poetika, Varšava, 439–443.

Mihail BAHTIN 1975: Voprosy literatury i estetiki, Moskva.

Karel BERKA – Miroslav MLEZIVA 1971: Kaj je logika, Ljubljana.

Marjan DOLGAN 1979: Pripovedovalec in pripoved, Maribor.

Umberto ECO 1968: La struttura assente, Milano.

Käte FRIEDEMANN 1910: Die Rolle des Erzählers in der Epik, Leipzig.

Michał GŁOWIŃSKI 1967: »Wirtualny odbiorca w strukturze utworu poetyckiego«, v: Z teorii i historii poezji, Vroclav–Varšava–Krakov.

Maurice GROSS – Andre LENTIN 1971: Matematische Linguistik, Berlin–Heidelberg–New York.

Werner HEISENBERG 1977: Del in celota, Pogovori v območju atomske fizike, Celje.

Vjačeslav V. IVANOV 1976: »L’asymétrie des oppositions sémiotiques universelles«, v: J. M. Lotman – B. A. Uspenski (ur.), Travaux sur les systèmes de signes, École de Tartu, Bruselj, 52–53.

Roman JAKOBSON 1981: Selected Writings III, Haag–Pariz.

Rajko JAMNIK 1974: Elementi teorije informacije, Ljubljana (1964).

Hans Robert JAUSS 1970: Literaturgeschichte als Provokation, Frankfurt ob Majni.

Matjaž KMECL 1976: Mala literarna teorija, Ljubljana.

Janko KOS 1981: Morfologija literarnega dela (Literarni leksikon 15), Ljubljana.

Angelika KRATZER – Eberhard PAUSE – Arnim von STECHOW 1974: Einführung in Theorie und Anwendung der generativen Syntax, Frankfurt ob Majni.

Miroslav KRLEŽA 1939: »Dijalektički antibarbarus«, Pečat 1, št. 8–9, 73–232.

Heinrich LAUSBERG 1976: Elemente der literarischen Rhetorik, München.

Heinrich LAUSBERG 1960: Handbuch der literarischen Rhetorik, München.

Jurij LOTMAN 1964: Lekcii po struktural'noj poetike, Tartu.

Jurij LOTMAN 1970: Struktura hudožestvennogo teksta, Moskva.

Jurij M. LOTMAN – Boris A. USPENSKI (ur.) 1976: Travaux sur les systèmes de signes, École de Tartu, Bruselj.

Günter MÜLLER 1948: Erzählzeit und erzähtle Zeit, Festschrift für Paul Kluckhohn und Hermann Schneider, Tübingen.

Günter MÜLLER 1950: »Über das Zeitgerüst des Erzählens«, Deutsche Vierteljahrsschrift für Literarturwissenschaft und Geistesgeschichte 24, 1–31.

Ivan PREGELJ 1962: Izbrana dela I (Tolminci, Štefan Golja in njegovi, Matkova Tina), uredil in opombe napisal France Koblar, Celje.

Niko PRIJATELJ 1980: Matematične strukture I (poprav. iz., 1964), Ljubljana.

Vladimir PROPP 1928: Morfologija skazki, Leningrad (1969 Moskva).

Viktor ŠKLOVSKI 1966: Theorie der Prosa, Frankfurt ob Majni.

Silva TRDINA 1958: Besedna umetnost II, Ljubljana.

Boris USPENSKI 1970: Poetika kompozicii, Moskva.

Ivan VIDAV 1972: Algebra, Ljubljana.