Renesansa konstituira duhovno osvobojenega človeka individuuma, z njim pa tudi ljudomrzništvo. To je povsem v skladu s temeljnimi razsežnostmi svobodne človekove samovolje v spreminjanju sveta. William Shakespeare nam v tragediji Timon Atenski kaže preobrat altruistične koncepcije družbe in človeka v ljudomrzniški projekt vojaške diktature. S tem se razkriva militantnost altruističnega bratskega občestva, ki skuša kot avtentičen družben ideal, zasidran v preteklosti in vezan na dobrega boga, zrušiti zgodovinsko realno družbeno skupnost renesančne sedanjosti. Delo, ki je pisano v začetni fazi kapitalizma, v našem branju razkriva razvoj in realnost sodobnih družbenih gibanj.
