lingvistična poetika, predmet lingvistične poetike, estetska komunikacija
Povzetek
Lingvistična poetika je z usmeritvijo na znotrajjezikovne relacije dosegla visoko stopnjo avtonomnosti v okviru sodobnega raziskovanja literarne umetnosti, vendar je po tej poti tudi problematizirala lastno udeležbo v širše zasnovani teoriji estetske komunikacije. Kot konstitutivno načelo ji služi misel o deviantni naravi poetične govorice, vendar odklona od jezikovne norme ne pojasnjuje z ustrezno koncepcijo posamičnega jezikovnega akta, ki vzpostavlja enotnost znotrajjezikovnih in zunajjezikovnih relacij, temveč z idejo o ukinitvi uravnotežene dualistične sintagmatsko-paradigmatske strukture. S pojmom deviantnosti tako v resnici zaznamuje pojav, ki je oprt na lingvistične abstrakcije, izvirajoče iz absolutizacije antinomičnih jezikovnih funkcij.
