Slovensko krava se pomišlja ‘krava se goni’ O pozabljenem pomenskem odtenku v slovanski besedni družini *mysliti in njeni vlogi v tabuju
DOI:
https://doi.org/10.3986/jz.v15i1-2.2417Povzetek
Slovenski narečni glagol pomišljati se ‘pojati se (o kravi)’ je nastal z refleksivizacijo glagola *pomišljati, ki je v zgodnji slovenščini pomenil ‘loviti’ in tako kot drugi členi slovanske besedne družine *mysliti v pomenu ‘loviti/lovec’ kaže na rabo besedne družine v lovu kot tabuiziranem pojavu pri Slovanih.Prenosi
Literatura
ARj = Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Zagreb, 1880–1976.
BER = Bъlgarski etimologičen rečnik I–, Sofija, 1971–.
Bezlaj 2003 = France Bezlaj, Zbrani jezikoslovni spisi I–II, ur. M. Furlan, Ljubljana, 2003.
Boryś 2006 = Wiesław Boryś, Słownik etymologiczny języka polskiego, Kraków, 2006.
Cigale 1860 = Matej Cigale, Deutsch-slovenisches Wörterbuch: Herausgegeben auf Kosten des Hochwürdigsten Herrn Fürstbischofes von Laibach Anton Alois Wolf I–II, Laibach, 1860.
ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I–V, Ljubljana, 1976–2007.
ÈSSJ = Ètimologičeskij slovarь slavjanskich jazykov I–, Moskva, 1974–.
ÈSUM = Ètymolohičnyj slovnyk ukraïnьskoï movy I–, ur. O. S. Melьnyčuk idr., Kyïv, 1982–.
Havers 1946 = Wilhelm Havers, Neuere Literatur zum Sprachtabu, Wien, 1946.
Loma 2007 = Aleksandar Loma, Dva srpska dijalekatska arhaizma na baltoslovenskom planu: trensla (i sl.) »Prunus padus«, tremesla »dijafragma«, v: Slavenska etimologija danas: Zbornik simpozija održanog od 5. do 10. septembra 2006. godine, ur. A. Loma, Beograd, 2007, 307–323.
Mayrhofer 1992 = Manfred Mayrhofer, Etymologisches Wörterbuch des Altindoarischen I, Lieferung 10, Heidelberg, 1992.
Machek 1968 = Vaclav Machek, Etymologický slovník jazyka českého, druhé, opravené a doplněné vydání, Praha, 1968.
Miklošič 1886 = Franc Miklošič, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, Wien, 1886.
MSS 1978 = J. Bělič – A. Kamiš – K. Kučera, Malý staročeský slovník, Praha, 1978.
Nosovič 1870 = I. I. Nosovič, Slovarь bělorusskago narěčija, Sanktpeterburgъ, 1870.
OLA 2000 = Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas: Serija leksiko-slovoobrazovatelьnaja 2: Životnovodstvo, Warszawa, 2000.
OLA 2003 = Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas: Serija leksiko-slovoobrazovatelьnaja 8: Professii i obščestvennaja žiznь, Warszawa, 2003.
Rečnik SANU = Rečnik srpskohrvatskog književnog i narodnog jezika XII, Beograd, 1984.
RIA 1917–1923 = Reallexikon der indogermanischen Altertumskunde I–II von O. Schrader, herausgegeben von A. Nehring, Berlin – Leipzig, 1917–1923.
Skok = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I–IV, Zagreb, 1971–1974.
SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V, Ljubljana, 1970–1991.
Štrekelj 1889 = Karel Štrekelj, Jezikoslovne mrvice, Ljubljanski zvon 9 (1889), 97–103, 163–166, 228–295, 349–353.
Thieme 1985 = Paul Thieme, Nennformen aus Anrede und Anruf im Sanskrit, Münchener Studien zur Sprachwissenschaft 44 (1985), št. 1, 239–258.
Tiktin 1903–1925 = Heymann Tiktin, Rumänisch-deutsches Wörterbuch I–III, Bukarest, 1903–1925.
Valjavec 1878 = Matija Valjavec, Prinos k naglasu u novoj slovenštini 2: Naglas u substantiva mužkog roda, Preštampano iz knjige XLV. Rada jugoslovenske akademije znanosti i umjetnosti, Zagreb, 1878.
Vasmer = Maks Fasmer (= Max Vasmer), Ètimologičeskij slovarь russkogo jazyka I–IV, perevod s nemeckogo i dopolnenija člena-korrespondenta AN SSSR O. N. Trubačeva, izdanie vtoroe, stereotipnoe, Moskva, 1986–1987.
Wackernagel 1954 = Jakob Wackernagel, Altindische Grammatik II, 2: Die Nominalsuffixe, von A. Debrunner, Göttingen, 1954.
Zelenin 1929 = Dmitrij Zelenin, Tabu slov u narodov Vostočnoj Evropy in Severnoj Azii I: Zaprety na ochote i inych promyslach, Sbornik muzeja antropologii i etnografii 9 (1929), 1–151.
Zubatý 1907 = Josef Zubatý, Die »man«-sätze, Zeitschrift für vergleichende Sprachforschung auf dem Gebiete der indogermanischen Sprachen 40 (1907), 478–520.
Zubatý 1945 = Josef Zubatý, Studie a články I/1: Výklady etymologické a lexikální 1, Praha, 1945.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
