Plečnikov prizidek k bratovi hiši v Trnovem

Damjan Prelovšek

DOI: https://doi.org/10.3986/ahas.v23i1.7324

Povzetek

Vpogled v doslej neprebrano arhitektovo pisemsko zapuščino in nekatere druge zgodovinske vire temeljito spreminja vedenje o nastanku in opremi Plečnikovega domovanja v Trnovem. Glavni namen gradnje valjastega prizidka (1923–1924), ustvariti skupen dom za brate in sestro, se ni posrečil zaradi njihovih različnih življenjskih usod. Sprva so se vsi navduševali za hišo na sedanjem Ciril-Metodovem trgu 10, v kateri je stanovala sestra, a se je Andrej Plečnik po vrnitvi iz Idrije raje odločil za nakup hiše za trnovsko cerkvijo v Ljubljani. Popraviti je treba tudi trditev, da naj bi se Jože sprl z najmlajšim Janezom, nakar naj bi ta zapustil hišo v Trnovem. V resnici oba v njej nikoli nista skupaj stanovala. Tudi starejši Andrej svoje posesti ni dolgo užival, ker ga je disciplinska komisija spodila iz ljubljanske realke, na kateri je poučeval verouk. Odšel je za kateheta v Kočevje in se ni nikoli več za stalno vrnil v Ljubljano. Na koncu je arhitekt v hiši ostal sam in si jo po svoje opremil.

Ključne besede

arhitektura 20. stoletja; Jože Plečnik; Andrej Plečnik; Janez Plečnik; Marija Matkovič; adaptacija Gabrovkine hiše; hiša v Trnovem; načrt prizidka; oprema prizidka; utopija o skupnem domu

Celotno besedilo:

PDF (English)

DOI: https://doi.org/10.3986/ahas.v23i1.7324

Acta historiae artis Slovenica je indeksirana v mednarodnih bibliografskih bazah Scopus, ERIH PLUS, EBSCO Publishing, FRANCIS, BHA (Bibliography of the History of Art), IBZ.