Oto Bihalji-Merin in koncept »naivnih« v petdesetih letih 20. stoletja. Most med socialističnim realizmom in nefiguralno umetnostjo

Tanja Zimmermann

DOI: https://doi.org/10.3986/ahas.v23i1.7322

Povzetek

Jugoslovanski pisatelj, umetniški kritik in kustos Oto Bihalji-Merin (1904–1993) je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja živel v Berlinu, kjer se je pridružil nemški komunistični partiji in objavljal literarno kritiko v levičarskem tisku pod sovjetskim vplivom. Rojen v židovski družini v Zemunu, je po vzponu nacističnega režima v tridesetih letih emigriral najprej v Češkoslovaško, potem pa v Francijo in Švico. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je kot jugoslovanski vojak znašel v nemškem ujetništvu. Po vojni je postal eden najpomembnejših kulturnih teoretikov in administratorjev v Titovi Jugoslaviji. Po sporu Tita s Stalinom je postal goreč zagovornik naivne ljudske umetnosti kot prvobitnega in pristnega izraza proletarske in kmečke ustvarjalnosti. Merinova doktrina, ki je služila za premostitev razlik med socialističnim realizmom in zahodno nefiguralno umetnostjo, je temeljila na teoretskih idejah o tretji poti Mirolsava Krleže in gibanju neuvrščenih.

Ključne besede

Oto Bihalji-Merin; naivni; primitivni; socialistični realizem; nefigurativno slikarstvo; abstrakcija; »tretja pot«; Expo 58; gibanje neuvrščenih; Jugoslavija

Celotno besedilo:

PDF (English)

DOI: https://doi.org/10.3986/ahas.v23i1.7322

Acta historiae artis Slovenica je indeksirana v mednarodnih bibliografskih bazah Scopus, ERIH PLUS, EBSCO Publishing, FRANCIS, BHA (Bibliography of the History of Art), IBZ.