Morfometrični tipi pokrajinskih vročih in mrzlih točk v Sloveniji // Morphometric types of landscape hotspots and coldspots in Slovenia

Mauro Hrvatin, Drago Perko

DOI: https://doi.org/10.3986/GV90202

Abstract

Na temelju digitalnih podatkov o reliefu, kamninah in rastlinstvu smo z uporabo geografskega informacijskega sistema izračunali pokrajinsko raznolikost Slovenije. Območja z visoko pokrajinsko raznolikostjo so pokrajinske vroče točke, območja z nizko pokrajinsko raznolikostjo pa pokrajinske mrzle točke. Cilj raziskave je bil ugotoviti predvsem: ali za tako določene pokrajinske vroče in mrzle točke veljajo kakšne skupne značilnosti, ali jih je glede na te značilnosti mogoče razvrstiti v skupine in ali so posamezne skupine enotne, sestavljene samo iz vroči točk ali samo iz mrzlih točk, ali pa mešane, torej sestavljene hkrati iz vročih in mrzlih točk. Izbrali smo 20 po površini največjih pokrajinskih vročih točk in 20 po površini največjih pokrajinskih mrzlih točk in jih s pomočjo Wardove metode razvrstili v sedem tipov glede na dvajset morfometričnih kazalnikov. Od 40 pokrajinskih vročih in mrzlih točk sta se v nasprotno skupino uvrstili le dve, kar je komaj 5 %.

 

Based on digital data on relief, rock, and vegetation, a geographic information system was used to calculate landscape diversity of Slovenia. Areas with high landscape diversity are landscape hotspots, while areas with low landscape diversity are landscape coldspots. The aim of the study was to determine in particular, whether or not there are some common characteristics for such landscape hotspots and coldspots, whether they can be classified into groups according to these characteristics, and whether the individual groups are uniform, made up only of hotspots or coldspots, or mixed, that is, they are composed simultaneously from hotspots and coldspots.

We selected the 20 largest landscape hotspots and the 20 largest landscape coldspots and classified them into seven morphometric types using the Ward's method in terms of twenty morphometric indicators. Of the 40 landscape hotspots and cold points, only two were ranked in the opposite group, which is barely 5%.

 

Keywords

geografija; pokrajinska raznolikost; pokrajinska vroča točka; pokrajinska mrzla točka; morfometrični kazalnik; geografski informacijski sistem; Wardova metoda // geography; landscape diversity; landscape hotspot; landscape coldspot; morphometric indicator; geographic information system; Ward's method

Full Text:

PDF

References

Bole, D: 2008: Ekonomska preobrazba slovenskih mest. Geografija Slovenije 19. Ljubljana.

Ciglič, R., Perko, D. 2013: Europe's landscape hotspots. Acta geographica Slovenica 53-1. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53106

Ferligoj, A. 1989: Razvrščanje v skupine. Metodološki zvezki 4. Ljubljana.

Frantar, P., Hrvatin, M. 2005: Pretočni režimi v Sloveniji med letoma 1971 in 2000. Geografski vestnik 77-2.

Hrvatin., M. 1998: Discharge regimes in Slovenia. Geografski zbornik 38.

Hrvatin, M. 2016: Morfometrične značilnosti površja na različnih kamninah v Sloveniji. Doktorsko delo, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper.

Hrvatin, M., Perko, D. 2016: Morfometrične razlike med pokrajinskimi vročimi in mrzlimi točkami. Digitalni podatki, GIS v Sloveniji 13. Ljubljana.

Komac, B. 2006: Dolec kot značilna reliefna oblika dolomitnega površja. Geografija Slovenije 13. Ljubljana.

Moore, I. D., Grayson, R. B., Ladson, A. R. 1991: Digital terrain modelling: A review of hydrological, geomorphological, and biological applications. Hydrological processes 5-1. DOI: https://doi.org/10.1002/hyp.3360050103

Perko, D. 1998: Regionalization of Slovenia. Geografski zbornik 38.

Perko, D. 2009: Tipi naravne pokrajine kot dejavnik regionalnega razvoja in regionalnih razlik v Sloveniji. Razvojni izzivi Slovenije, Regionalni razvoj 2. Ljubljana.

Perko, D., Ciglič, R., Hrvatin, M. 2017: Determination of landscape hotspots of Slovenia. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4618

Perko, D., Hrvatin, M., Ciglič, R. 2015: A methodology for natural landscape typification of Slovenia. Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1938

Petek, F. 2005: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu. Geografija Slovenije 11. Ljubljana.

Pike, R. J., Evans, I. S., Hengl, T. 2009: Geomorphometry: a brief guide. Geomorphometry: Concepts, Software, Applications. Amsterdam. DOI: https://doi.org/10.1016/S0166-2481(08)00001-9

Shary, P. A., Sharaya, L. S., Mitusov, A. V. 2002: Fundamental quantitative methods of land surface analysis. Geoderma 107, 1–2. DOI: https://doi.org/10.1016/S0016-7061(01)00136-7

Ward, J. H. 1963: Hierarchical grouping to optimize an objective function. American Statistical Association Journal 58-301. DOI: https://doi.org/10.1080/01621459.1963.10500845

Wilson, J. P. 2012: Digital terrain modelling. Geomorphology 137-1. DOI: https://doi.org/10.1016/j.geomorph.2011.03.012

Wilson, J. P., Gallant, J. C. 2000: Digital terrain analysis. Terrain Analysis: Principles and Applications. New York.



DOI: https://doi.org/10.3986/GV90202

Refbacks

  • There are currently no refbacks.


© Geografski vestnik - Geographical Bulletin | Zveza geografov Slovenije, P.B. 306, SI-1001 Ljubljana, Slovenia | gv@zrc-sazu.si | tel: +386 1 470 63 48 | fax: +382 1 425 77 93