Razvoj podeželja na območju predvidenega Krajinskega parka Dragonja: mnenje aktivnih prebivalcev // Rural development in the prospective Dragonja Landscape Park: a viewpoint from active inhabitants

Authors

  • Janina Torkar
  • Valentina Brečko Grubar
  • Romina Rodela

DOI:

https://doi.org/10.3986/GV89103

Keywords:

razvoj podeželja, vključevanje lokalnega prebivalstva, aktiviranje prebivalcev, trajnostni razvoj, krajinski park, porečje Dragonje, slovenska Istra // rural development, public participation, capacity building, sustainable development, landscape park, Dragonja River basin, Slovenian Istria

Abstract

V članku predstavljamo rezultate raziskave, izvedene v podeželskih naseljih na območju predvidenega Krajinskega parka Dragonja. Z analizo dokumentov, opazovanjem na delavnici in intervjuji desetih aktivnih prebivalcev smo pridobili podatke o obveščenosti in zanimanju za aktivno vključevanje v razvoj, o vrednotenju okolja in njegovih virov ter o željah in pričakovanjih glede sprememb ter kakovosti življenja. Ugotovili smo, da so vprašani dobro seznanjeni z razvojnimi programi in projekti, ki so se ali se še izvajajo, da se zavedajo pomena varovanja naravne in kulturne dediščine v trajnostnem razvoju ter da želijo aktivno sodelovati v prihodnje. S pomočjo sogovornikov, opazovanja in analize dokumentov pa smo spoznali tudi manj obetavno plat razvoja. Ugotovili smo, da je bila dinamika participacije prebivalcev v preteklosti šibka, da so sodelujoči v manjšini in so spremembe odvisne od prizadevanj posameznikov. Prebivalci v odmaknjenih naseljih na območju predvidenega Krajinskega parka Dragonja so maloštevilni in večinoma starejši, mlajši so sprijaznjeni z nemočjo. V prihodnje bo za aktivnejše sodelovanje v razvoju potrebnega več ozaveščanja, motiviranja ter izobraževanja, pomembno vlogo pa bodo imeli tudi priseljeni mlajši prebivalci.

 

The article presents the results of a research done in rural settlements located within the area of the prospective Dragonja Landscape Park. We analysed documents of local communities, undertook observation of a workshop, and interviewed ten local inhabitants in order to obtain information about local inhabitants’ awareness and their interest in being involved in rural development, and about their valuing of the environment and natural resources, and to gain insight into their expectations in the matters of quality of life. We have established that our respondents are entirely familiar with the past and current development programs and projects, that they are well aware of the importance the protection of natural and cultural heritage has for sustainable development, and that they want to participate actively in the future. With the help of our respondents, observation in the workshop, and analysis of the documents also the less promising aspects of development have been revealed. We found out that local participation was weak in the past, that those who were active are in the minority, and that changes depend on the collective efforts of individuals. Those living in the remote villages located in the area of the prospective Dragonja Landscape Park are few and mostly of advanced age. It seems that the younger ones have resigned themselves to being powerless, and therefore it is urgent, in order to foster their participation in local development, to increase their awareness and motivation and extend their education. We also can expect that the incoming young people will have an important role to play.

References

Arnstein, S. R. 1969: A ladder of citizen participation. Journal of the American Institute of Planners 35-4. DOI: https://doi.org/10.1080/01944366908977225

Barke, M., Newton, M. 1997: Spain, its regions and the EU ‘LEADER’ initiative: some critical perspectives on its administration. Public Policy and Administration 12-3. DOI: https://doi.org/10.1177/095207679701200306

Bessiere, J. 1998: Local development and heritage: Traditional food and cuisine as tourist attraction in rural areas. Sociologia Ruralis 38-1. DOI: https://doi.org/10.1111/1467-9523.00061

Boström, M., Rabe, L., Rodela, R. 2015: Environmental non-governmental organizations and transnational collaboration: The Baltic Sea and Adriatic-Ionian Sea regions. Environmental Politics 24-5. DOI: https://doi.org/10.1080/09644016.2015.1027057

Brondizio, E. S., Ostrom, E., Young, O. R. 2009: Connectivity and the governance of multilevel social-ecological systems: The role of social capital. Annual Review of Environment and Resources 34. DOI: https://doi.org/10.1146/annurev.environ.020708.100707

Dargan, L., Shucksmith, M. 2008: LEADER and innovation. Sociologia Ruralis 48-3. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1467-9523.2008.00463.X

Denzin, N. K. 2010: Moments, mixed methods and paradigm dialogs. Qualitative Inquiry 16-6. DOI: https://doi.org/10.1177/1077800410364608

Denzin, N. K., Lincoln, Y. S. 2000: Handbook of Qualitative Research. London.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Program razvoja podeželja, 2013. Medmrežje: http://www.program-podezelja.si/sl/prp-2007-2013/razvojne-osi/4-os-leader (12.5.2016).

Goja, D. 2015: Razvoj vasi Padna in vizija razpršenega hotela. Soustvarjamo trajnostni razvoj območja porečja Dragonje in podeželja Slovenske Istre. Koper.

Guštin, Š., Potočnik Slavič, I. 2015: Prepoznavanje in prostorska razmestitev konfliktov na podeželju. Geografski vestnik 87-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87105

Hazler, V., Koščak, M., Makarovič, M., Pelc, S., Zajc, M., Kokolj-Prošek, J., Kokalj, V. 1999: Navodila za izvedbo programa uvajanja CRPOV in izdelavo razvojnega projekta CRPOV. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana.

High, C., Nemes, G. 2007: Social learning in LEADER: Exogenous, endogenous and hybrid evaluation in rural development. Sociologia Ruralis 47-2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1467-9523.2007.00430.x

Jerman, K. 2011: Družbenogospodarski in prostorski vidiki oskrbe starejšega prebivalstva na koprskem podeželju. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

Kladnik, D., Pipan, P., Gašperič, P. 2014: Poimenovanje Piranskega zaliva. Geografija Slovenija 27. Ljubljana.

Kokolj-Prosek, J., Golobič, B. 2002: Celostni razvoj podeželja in obnova vasi: CRPOV 1990–2002 - primeri dobrih praks. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana.

Kovách, I. 2000: LEADER, A new social order, and the Central and East-European countries. Sociologia Ruralis 40-2. DOI: https://doi.org/10.1111/1467-9523.00140

Krušec, K. 2016: (Sub)urbanizacijski procesi v mestni občini Koper s poudarkom na demografskih gibanjih v obdobju 2005–2015. Zaključno delo, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper.

Lukšič, J. 1998: Okoljske nevladne organizacije v Sloveniji. Teorija in praksa 35-5.

Mannigel, E. 2008: Integrating parks and people: How does participation work in protected area management? Society and Natural Resources 21-6. DOI: https://doi.org/10.1080/08941920701618039

Mestna občina Koper. Interno gradivo o investicijah na podeželju. Koper, 2017.

Milestad, R., Bartel-Kratochvil, R., Leitner, H., Axmann, P. 2010: Being close: The quality of social relationships in a local organic cereal and bread network in Lower Austria. Journal of Rural Studies 26-3. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jrurstud.2010.01.004

Moseley, M. J. 2003: Rural Development: Principles and Practice. London.

Mreža za preporod Istre. Medmrežje: http://preporodistre.weebly.com/ (12. 5. 2016).

Nared, J. 2005: Spodbujanje turizma in instrument trajnostnega regionalnega razvoja. IB revija 39-4.

Občina Piran. Interno gradivo o investicijah na podeželju. Piran, 2017.

Ostrom, E. 1990: Governing the Commons: The Evolution of Institutions for Collective Action. Cambridge, MA.

Ostrom, E. 2000: Collective action and the evolution of social norms. The Journal of Economic Perspectives 14-3. DOI: https://doi.org/10.1257/jep.14.3.137.

Pelc, S. 2000: Projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Ljubljana: geografija mesta. Ljubljana.

Perez, J. E. 2000: The LEADER programme and the rise of rural development in Spain. Sociologia Ruralis 40-2. DOI: https://doi.org/10.1111/1467-9523.00142

Plummer, R., Fitz Gibbon, J. 2006: People matter: The importance of social capital in the comanagement of natural resources. Natural Resources Forum 30-1. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1477-8947.2006.00157.x

Podreka, J., Rodela, R. 2013: Lokalne akcijske skupine in varovanje okolja: pregled vsebin projektov, ki prispevajo k drugi osi Programa razvoja podeželja. Geografski vestnik 85-2.

Potočnik Slavič, I. 2008: Endogeni potencijal podeželja. Doktorsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

Potočnik Slavič, I. 2009: Socilani kapital na slovenskem podeželju. Dela 31. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.31.2.21-36

Potočnik Slavič, I. 2010: Neoendogenous in- and output of selected rural areas. Revija za geografijo 5-1.

Pretty, J. N. 2003: Social capital and the collective management of resources. Science 302-5652. DOI: https://doi.org/10.1126/science.1090847

Pretty, J. N., Smith, D. 2004: Social capital in biodiversity conservation and management. Conservation Biology 18-3. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1523-1739.2004.00126.x

Rodela, R. 2006: Triglavski narodni park: Analiza izkušenj lokalnega prebivalstva. Ljubljana.

Rodela, R., Udovč, A., Boström, M. 2017: Developing environmental NGO power for domestic battles in a multilevel context: Lessons from a Slovenian case. Environmental Policy and Governance 27-3. DOI: https://doi.org/10.1002/eet.1735

Shucksmith, M. 2010: Disintegrated rural development? Neo-endogenous rural development, planning and place-shaping in diffused power contexts. Sociologia Ruralis 50-1. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1467-9523.2009.00497.X

The LEADER Approach: A Basic Guide. Luksemburg, 2006. Medmrežje: https://ec.europa.eu/agriculture/sites/agriculture/files/publi/fact/leader/2006_en.pdf (12. 5. 2016).

Torkar, J. 2015: Presoja možnosti in pogojev soudeležbe prebivalcev v trajnostnem razvoju lokalne skupnosti - študija primera. Magistrsko delo, Fakulteta za Management Univerze na Primorskem. Koper.

Trampuš, T. 2009: Strokovni predlog za zavarovanje Krajinskega parka Dragonja. Medmrežje: http://www.zrsvn.si/dokumenti/63/2/2012/SP_pKPD_ZRSVN_feb09_2673.pdf (13. 8. 2016).

Vogrinc, J. 2008: Pomen triangulacije za zagotavljanje kakovosti znanstvenih spoznanj kvalitativnega raziskovanja. Sodobna pedagogika 59-5.

Zorn, M. 2008: Erosion processes in Slovene Istria. Part 1, Soil erosion. Acta geographica Slovenica 49-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49102

Downloads

Published

2017-12-01

Issue

Section

Articles/članki