Geografski opus Rudolfa Badjure // The complete geographical works of Rudolf Badjura

Authors

  • Matjaž Geršič
  • Blaž Komac

DOI:

https://doi.org/10.3986/GV86205

Keywords:

Rudolf Badjura, geografija, imenoslovje, terminologija, vodniki // Rudolf Badjura, geography, onomastics, terminology, guidebooks

Abstract

V članku je predstavljeno delo Rudolfa Badjure na širšem področju geografije. Poznani so predvsem njegovi turistični vodniki, nekoliko manj pa knjiga Terenska geografija, v kateri je zbral številne zemljepisne izraze, pomembna pa je tudi z vidika zemljepisnega imenoslovja. Pomembno je njegovo raznotero kartografsko gradivo, v katerem se, predvsem skozi rabo zemljepisnih imen, zrcali njegova domovinska zavest. Čeprav je bil le amaterski zbiralec gradiva, je bil, kljub nekaterim kritikam strokovnjakov, med strokovnjaki zelo cenjen. Njegova dela so pogosto temelj za razreševanje terminoloških vprašanj, številna stara zemljepisna imena pa so se ohranila verjetno tudi po njegovi zaslugi ter njegovem vztrajnem nasprotovanju tujejezičnim imenom in strokovnim ustreznicam.

The article gives an overview of Rudolf Badjura's work in the broader area of geography. His guidebooks in particular are well known, as is, to a lesser extent, his book Terenska geografija (“Field Geography”), a collection of numerous geographical terms which is also important from a geonomastic perspective. In addition, he produced a significant volume of cartographical material which reflected his patriotic consciousness, especially through his choice of geographical names. Although only an amateur collector, and despite some academic criticism, he was highly distinguished among experts. His works often serve as a basis for solving terminology questions, and it appears that a number of old geographical names have been preserved to this day thanks to his persistent opposition to the use of foreign names and technical equivalents.

 

References

Badiura, R. 1909a: Križna jama. Dom in svet 22-1. Ljubljana.

Badiura, R. 1909b: Pot čez Veliko Planino v Bistrični Konec nad Kamnikom. Dom in svet 22-10. Ljubljana.

Badiura, R. 1921: Pozimi v Kamniške planine! Planinski vestnik 22-1. Ljubljana.

Badiura, R., Brinšek, B. 1908a: Izlet na Kamniško sedlo. Planinski vestnik 14-1. Ljubljana.

Badiura, R., Brinšek, B. 1908b: Nove jame ob Cerkniškem jezeru. Planinski vestnik 14, 6-7. Ljubljana.

Badjura, R. 1908: Okrešelj v Savinjskih planinah. Dom in svet 21-9. Ljubljana.

Badjura, R. 1913a: Na Triglav, v kraljestvo Zlatorogovo! Ljubljana.

Badjura, R. 1913b: Zemljevid slovenske zemlje. Planinski vestnik 19-4. Ljubljana.

Badjura, R. 1927: Šmarnogorska grmada. Planinski vestnik 28-6. Ljubljana.

Badjura, R. 1950: Slovensko in nemško geografsko sedlo. Geografski vestnik 22. Ljubljana.

Badjura, R. 1951: Gorski prehodi v luči ljudske geografije. Ljubljana.

Badjura, R. 1953: Ljudska geografija: Terensko izrazoslovje. Ljubljana.

Badjura, R. 1954a: K problemu slovenskega geografskega izrazoslovja. Naši razgledi 3-1. Ljubljana.

Badjura, R. 1954b: Ljudska geografija (Terensko izrazoslovje). Planinski vestnik 10-2. Ljubljana.

Badjura, R. 1954c: Ljudska geografija (Terensko izrazoslovje). Planinski vestnik 10-7. Ljubljana.

Badjura, R. 1954d: Nemški vrh 2180 m ali Visoka vrtača? Planinski vestnik 10-8. Ljubljana.

Badjura, R. 1955a: Topografični oris 430 gorskih prehodov v Sloveniji. Ljubljana.

Badjura, R. 1955b: Nova pisarija. Planinski vestnik 11-3. Ljubljana.

Badjura, R. 1956a: Dve vrsti topografičnih polic. Planinski vestnik 12-1. Ljubljana.

Badjura, R. 1956b: Dve vrsti topografičnih polic. Planinski vestnik 12-2. Ljubljana.

Badjura, R. 1957: Ljudska geografija: Terensko izrazoslovje, Rešeto umetnih in ljudskih zemljepisnih izrazov. Ljubljana.

Badjura, R. 1961: Jermanova vrata (1921 m). Planinski vestnik 17-1. Ljubljana.

Badjura, R. 1963: Krajepisno gradivo: Dodatki k Ljudski geografiji 1953. Ljubljana.

Bohinec, V. 1953: Rudolf Badjura, Ljudska geografija. Slovenski etnograf 6-7. Ljubljana.

Borko, B. 1953: Badjurova »Ljudska geografija«. Ljubljanski dnevnik 130. Ljubljana.

Brilej, A. 1952: Ob 70 letnici Rudolfa Badjure. Planinski vestnik 52-1. Ljubljana.

COBISS, Kooperativni online bibliografski sistemi in servisi. Medmrežje: http://www.cobiss.si/ (13. 2. 2014).

Cortese, D. 2005a: Badjurova krožna pot – veliki zasavski treking. Gea 15-6. Ljubljana.

Cortese, D. 2005b: Rudolf Badjura: »Kranjska banska uprava za moje delo ni imela dosti smisla.« Gea 15-6. Ljubljana.

Gams, I. 1953: K problemu slovenskega geografskega izrazoslovja. Naši razgledi 2-21. Ljubljana.

Habjan, V. 1998: Preromal vso deželo: znameniti Slovenci – Rudolf Badjura. Delo 40-216. Ljubljana.

Ilešič, S. 1953a: Rudolf Badjura, Ljudska geografija. Geografski vestnik 25. Ljubljana

Ilešič, S. 1953b: Rudolf Badjura, Izbrani izleti po Gorenjskem, Goriškem, Notranjskem, Dolenjskem in Zasavju. Ljubljana.

Kladnik, D., Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. (ur.) 2005: Geografski terminološki slovar. Ljubljana.

Kocutar, S. 2009: Rudolf Badjura, pisec prvih slovenskih turističnih vodnikov. Maribor.

Malovrh, C. 1952: Rudolf Badjura, Gorski prehodi v luči ljudske geografije. Geografski vestnik 24. Ljubljana.

Malovrh, C. 1953: Ljudska geografija. Planinski vestnik 8-10. Ljubljana.

Melik, A. 1932: Rudolf Badjura, Izleti po Karavankah. Geografski vestnik 8-1. Ljubljana.

Orožen Adamič, M. 1987: Badjura Rudolf. Enciklopedija Slovenije 1. Ljubljana.

Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana, 1985.

Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana, 2000.

Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Medmrežje: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi132759/ (12. 2. 2014).

Snoj, M. 1997: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana.

Tovšak, S. 2010: Rudolf Badjura, pisec prvih slovenskih turističnih vodnikov, katalog k istoimenski razstavi. Arhivi 33-1. Ljubljana.

Vrišer, I. 2002: Uvod v geografijo. Ljubljana.

Downloads

Published

2014-12-15

Issue

Section

Articles/članki