Glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost Valvasorjevih potomcev na Slovenskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja

Avtorji

  • Boris Golec Znanstvenoraziskovalni center SAZU

DOI:

https://doi.org/10.3986/dmd08.2.03

Ključne besede:

Valvasor, baroni Dienersperg, vitezi Gadolla, Rudolf von Weis-Ostborn, skladatelji Ipavci

Povzetek

Prispevek obravnava do nedavna neznane potomce kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693), tako ali drugače povezane z glasbeno ustvarjalnostjo in poustvarjalnostjo v slovenskem prostoru. Pripadali so zadnjim na Slovenskem živečim generacijam polihistorjevega rodu in izšli iz vseh treh vej Valvasorjevega potomstva, ki so se razdelile v sedemdesetih letih 18. stoletja. Sredi 19. stoletja so se skoraj vsi njihovi člani preselili s slovenske Štajerske v Gradec, toda prav vsi, ki so se dokumentirano ukvarjali z glasbo, so vsaj del življenja preživeli na Slovenskem. Razvejano potomstvo Janeza Vajkarda Valvasorja (do danes okoli 250 oseb) je od vseh umetnosti najbolj povezano prav z glasbeno.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

2015-06-23

Kako citirati

Golec, B. (2015). Glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost Valvasorjevih potomcev na Slovenskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja. De Musica Disserenda, 8(2), 33–55. https://doi.org/10.3986/dmd08.2.03

Številka

Rubrike

PRISPEVKI