Palestrina’s Vestiva i colli as a model for the parody process in Gabriello Puliti’s early works / Palestrinov madrigal Vestiva i colli kot model za postopke parodiranja v zgodnjih delih Gabriella Pulitija

Povzetek

Številni kompozicijski slogi, ki jih je Gabriello Puliti (ok. 1580–1644) uporabil v svojih prvih dveh tiskanih zbirkah s preloma 16. stoletja nedvomno odsevajo razpon njegovega osnovnega glasbenega urjenja. Uporabo raznovrstnih slogov v komponiranju enake glasbene zvrsti – motetov oz. večernih psalmov – lahko morda razumemo tudi kot vajo v skladateljskih postopkih. Med glasbenimi postopki, ki jih je Puliti uporabil, je še posebno zanimivo parodiranje. V motetu En dilectus meus iz zbirke Sacrae modulationes (1600) je Puliti na primer vstavil temo iz madrigala Vestiva i colli (1566) G. P. Palestrine. Skladateljevemu lastnemu, povsem homofonemu uvodu v motet sledi dobesedni citat prvega dela Palestrinovega madrigala, transponiran za kvinto navzdol, z le neznatnimi ritmičnimi spremembami, potrebnimi zaradi novega podloženega besedila.